Izkušnja in utrip mesta

V Winterthurju sem preživel 2 semestra, ki sta programsko razdeljena na Konstrukcijski ter urbanistični seminar, vsak v svojem semestru. Priporočam, da se odpravite za oba semestra, saj študij v nemščini s švicarskim naglasom vseeno vzame svoj čas, da se navadimo nanj. Čeprav individualna komunikacija lahko po dogovoru poteka v angleščini je visoko znanje nemščine zelo zaželjeno, saj bo v nasprotnem primeru “learning curve” jezika zelo strm. 

V seminarjih ima vsak svoj lasten prostor, ki si ga lahko prilagodi po želji. (monitor, orodje, luč). Fakulteta ponuja tudi ogromno delavnico za izdelavo maket, ki so sistemsko razdeljeni po materialih. Hkrati je dostop do laserjev, 3D printerjev in CNC strojev, zaradi proračuna fakultete eden najboljših v Evropi.

Študij poteka po že prej zastavljenem urniku, ki se ga drži na dan natančno, kar olajša delo s strani organiziranosti, vendar pa je tempo dela zelo visok, tako da veliko časa za obštudijske dejavnosti ne ostane. Preko fakultete se je sicer možno brezplačno udeleževati ogromno različnih športov, ki potekajo v zelo sodobnih in urejenih prostorih.

Nastanitev si je priporočljivo poiskati takoj, ko zagotovo veste, da se boste izmenjave udeležili, saj je vse dogovorljivo preko maila, hkrati pa so podatki o nastanitvi potrebni, ko naredimo prijavo na občini.

Sobo je možno najti v neposredni bližini faksa (3 min. hoje), kar je zelo priročno, saj večina dela poteka v skupinah, kar pomeni, da večino časa preživiš na fakulteti. Študenti s katerimi sem sodeloval, so bili vsi izredno prijazni in nikoli te nihče ne zavrne, če ga prosiš za pomoč.

Izmenjava v Winterthurju je odlična priložnost tudi pri tem, če se imamo kasneje namen vrniti, saj lahko v tem času spoznamo ogromno ljudi in dobimo občutek o tem, kaj tamkajšnji biroji sploh iščejo.

Fakulteta in študijski proces

Osnovni koncept projekta izhaja iz ideje, da uporabljamo le materiale, ki se lahko vrnejo v naravo brez dodatne obdelave in se lahko sami razgradijo. To zagotavlja, da je življenjski krog sklenjen in da ne proizvajamo ničesar, česar ne moremo vrniti naravi, potem ko je odslužilo svojemu namenu.

S tem v mislih, uporabimo 2 materiala, ki se v gradbeništvu še nista pogosta, vendar imata velik potencial. To sta konopljin beton in micelij. Oba sta narejena iz zdrobljenih kmetijskih odpadkov, vendar uporabljata različne tehnike vezave. Konopljin beton je mešanica, podobna betonu, pri katerem cement nadomešča apno, ki je naravna alternativa.
Micelij je narejen s pomočjo gliv. Koreninski del gliv nase veže biološko maso, zaradi česar je material lahek, a močan in ima tudi visoko izolacijsko vrednost, zato je v mojem projektu uporabljen kot polnilo za stene.

Oba materiala imata eno pomanjkljivost, in sicer, da ju ni mogoče uporabiti kot osnovni konstrukcijski material. Zato ga kombiniramo z lesom, ki sledi isti logiki, saj je naravno razgradljiv.

Prostorski koncept stavbe se vrti okoli še enega naravnega pojava, imenovanega filotaksija. To je razporeditev listov rastlin na način, da so čim bolj enakomerno izpostavljeni soncu, pri čemer se za razporeditev listov uporablja Fibonaccijevo zaporedje. V mojem projektu je ta koncept viden predvsem v razporeditvi strukture, kjer leseni stebri tvorijo spiralo okoli zunanjega roba stavbe.

Druga pomembna točka projekta je, da izhaja iz ene same prostorske enote, ki se pomnoži okoli osrednje vertikalne osi in z vsakim modulom pridobi na višini. Ta zamisel omogoča, da se volumen stopnišča zamakne v pravokotni smeri od stopniščne ravnine, ne da bi bila stavba z vsako etažo širša ali ožja.

Rezultat tega algoritmičnega pomnoževanja modulov je pol-javni dnevni prostor, ki nima neposrednih zamejitev z drugimi enotami, zaradi česar nastane neprekinjen prostor, ki kot spirala steče skozi celotno stavbo.