Atene: Mesto ravnotežja

Nives Otaševič

Izkušnja in utrip mesta

Leto življenja v Atenah je bila zame čudovita izkušnja. Mesto je razgibano, polno presenečenj in kotičkov vrednih raziskovanja. Močno, mediteransko sonce Grčijo spremlja skozi vse mesece, ljudje so sproščeni, odprtega duha in s počasnejšim načinom življenja. 

Atene so kulturno in zgodovinsko bogato mesto. Presenetilo  me je, da se to občuti skoraj na vsakem koraku. Polno je antičnih točk in muzejev na prostem, ki te vsakodnevno spremljajo na poti po mestu. Ljudje so zelo družabni in nikoli se ne zgodi, da ne bi našli dogodka, bara ali kavarne, ki ne bi ustrezala razpoloženju, saj je ponudba zelo pestra in vedno na voljo. 

Kljub temu, da gre za večje mesto, se v primeru zaprtja javnega prevoza, še vedno lahko povsod dostopa peš. Nekajkrat se je zgodilo, da so zaradi delavskih in študentskih protestov omejili gibanje po mestu. V prvem semestru se je to dogajalo tudi v sklopu fakultete, kjer se je s strani študentov protestiralo proti predavanjem na daljavo, hkrati pa se v isti stavbi nahaja sedež anarhistične študentske organizacije. V takšnih primerih so nam odpadla predavanja in seminarji. 

Izjemna posebnost je bližina in ugodnost otokov, ki smo jih redno obiskovali skozi celo leto. Zelo dostopni so tudi celinski kraji in Peloponez, ki jih je s pomočjo grških študentov ali študentske Erasmus organizacije mogoče obiskovati vsak teden. Skakanje po bližnjih otokih je primerljivo z vožnjo z vlakom po Sloveniji. Pol urna vožnja s trajektom, brez predhodne rezervacije karte, pa si že na Agistriju, ki je najbližji otok in lokalni favorit.

Stanovanje sem iskala preko Facebook Erasmus skupine, kjer se mi zdi, da je ponudba za študente najbolj ugodna in pestra. Najpomembnejša je izbira lokacija, in izogibanje severno-vzhodnega dela mesta, kjer je največ kriminala. Veliko tujih študentov je po enem mesecu stanovanje ali sobo brez problema tudi zamenjalo, saj je v Atenah velik pretok mednarodnih študentov, kar se pozna na ugodni ponudbi stanovanj. 

Delo na fakulteti poteka podobno kot v Ljubljani. Največ kreditnih točk predstavlja seminar, ki poteka dvakrat tedensko s korekturami. Vsak študent, tuj in domač, lahko svoj urnik sestavlja en mesec, saj imajo velik nabor izbirnih predmetov. Vsi predmeti, ki sem si jih izbrala, so potekali skupinsko, kjer sem večinoma sodelovala z grškimi študenti. To mi je tudi olajšalo delo na faksu, hkrati pa sem preko njih najbolj spoznala grško kulturo. Erasmus študentje smo bili v začetku zaprti v svoj mehurček, zato je bil za sodelovanje z domačini potreben dodaten trud – vendar se je v mojem primeru to več kot izplačalo. Na koncu sem z njimi spletla največ vezi. Peljali so me po lokalnih dogodkih, me učili grščino, razkazovali dele mesta in seznanjali z grškimi navadami, ki mi jih drugače ne bi uspelo doživeti. 

Na celotno izmenjavo imam ogromno lepih spominov, poleg tega pa je z mano ostalo tudi grško razmišljanje o poudarku ravnotežja v življenju pan metron ariston, ki je povezano z vsemi aspekti življenja –delom, prostim časom, odnosi, hrano in pijačo, socialnimi omrežji, itd.

Fakulteta in študijski proces

OBROČ; VEČNAMENSKO UMETNIŠKO SREDIŠČE 

Vodilo projekta je bilo povpraševanje o definiciji javnega, saj kljub temu da gre za javno stavbo, lahko njen program za nekatere skupine prebivalcev mesta deluje izključujoč. 

Zanimalo nas je, ali se da kompleksno strukturo mesta povezati z vnaprej določenimi prostori, ki jih na tem delu primanjkuje – teater, kino na prostem, razstavni prostor, knjižnica, kavarna, stanovanja za umetnike in delavnice. 

Objekt se nahaja na parkirišču ob prometni cesti, ki ga loči od prepoznavnega parka Pedion Areos, v soseski Exarchia. Njegovo vodilo je osrednji trg, ki stavbi določi konstrukcijsko zasnovo in programsko razporeditev. Koncept trga kot centralno odprtega prostora za zbiranje ljudi, izmenjevanja informacij in blaga ali storitev, se poveže s celotnim prvim nadstropjem in prostim dostopom na njegovo streho. Gre za podaljšek prehodnega pritličja, ki njegov pomen in funkcijo povzdigne, zato ga poimenujemo obroč – ker obdaja, obkroža in povezuje trg, in hkrati nikogar ne izključuje.

Na obroč se pripenjata dva volumna, ki se dvigujeta nad njim. V višjem se nahajajo delavnice, pisarne in stanovanja, nadaljuje pa se tudi v kletne prostore pod obročem, kjer je dvonadstropni teater. Skozi premikanje višje po nadstropjih se količina javnega prostora zmanjšuje, zato je v najvišjih nadstropjih program zaseben – stanovanja za umetnike, ki se odpirajo na obroč. Zunanja stran objekta je poudarjena z reciklirano jekleno mrežo, ki določa potek obroča in njegove prostore hkrati varuje pred soncem. Njegova notranjost ne potrebuje dodatnega varovanja, kar se izkoristi za izmenjavanje pogledov med vsemi nivoji. 

Projekt sem zasnovala v skupini z lokalnima študentkama, ki sta v drugem semestru odšli na izmenjavo. Takrat sta se mi priključila Erasmus študenta, s katerima smo projekt še tehnično dokončali.