Izkušnja in utrip mesta

Spadam v tisto skupino študentov, ki so imeli to ”srečo” izvesti svojo (dolgo pričakovano) Erasmus+ izmenjavo v času svetovne pandemije. Sama sem opravljala izmenjavo v italijanskih Firencah (Università degli studi di Firenze, Dipartimento di Architettura) in sem se samega odhoda tja zelo veselila. Zakaj sem se sploh odločila za izmenjavo na univerzi v Firencah? O sami Erasmus+ izkušnji sem začela razmišljati v 2. letniku vendar po premisleku se mi je zdelo najpametnejše, če se na izmenjavo odpravim v 1. letniku magisterija, kar sem tudi naredila. Vedno sem si želela preživeti nekaj časa v Italiji, saj obožujem njihovo kulturo, arhitekturo ter hrano. Ko se je ponudila priložnost da izmenjavo opravljam v Firencah sem jo takoj pograbila, saj so po mojem mnenju Firence eno izmed najlepših (če ne najlepše) mest v Evropi.

S samim študijskim procesom smo pričeli zadnji teden februarja a sem se tja odpravila prvi teden v februarju. Potovala sem z vlakom saj se mi je to zdel najudobnejši in najhitrejši način potovanja. Res da sem nakupa vozovnic lotila precej pozno (teden pred odhodom) sem pričakovala nižje cene le-teh (za relacijo Trst-Milano, Milano-Firence sem odštela okoli 100 eur). Ko sem odhajala v Firence še nisem imela urejene ”strehe nad glavo”. Prve dni sem prebivala v Airbnb-ju. Ker sem se za iskanje stanovanja oz. sobe odločila prepozno, nisem imela možnosti prebivati v študentskem domu, torej nasvet: za študentski dom je potrebno oddati povpraševanje že veliko prej. Tamkajšnje sobe hitro poidejo zaradi velike količine študentov na izmenjavi). Stanovanje sem iskala preko platforme Cerco Alloggio ter preko različnih Facebook skupin. Cene za sobe se gibljejo od 350 eur (izven centra mesta) pa vse celo do 700 eur. Ne glede na vse sem sobo za najem našla hitro (po enem tednu iskanja), čeprav 30 min vožnje z avtobusom iz starega mestnega jedra, 10-15 min vožnje s kolesom do fakultete.

Sama izkušnja z osebjem, profesorji in študenti na fakulteti je zelo pozitivna. Fakulteta ima dobro organiziran ”Erasmus office” za pomoč vsem Erasmus študentom. Za komunikacijo (s profesorji in predvsem študenti) je obvezno znanje italijanskega jezika saj je težko najti predmete v angleščini (velika večina predmetov se izvaja izključno v italijanščini). Zaradi celotne svetovne situacije s koronavirusom sem predavanja fizično na fakulteti obiskovala le en teden, torej o nekakšni izkušnji s predavanji na ta način ne morem govoriti. Ko so se začeli uveljavljati ukrepi z zapiranjem italijanskih univerz je bilo od začetka precej nejasno koliko časa bo to trajalo. Pa čeprav zaradi katastrofalne situacije v italijanskem Bergamu so bili v Firencah optimistični, da bo pri njih drugače. Kot nam je jasno vsem, temu ni bilo tako. Študij preko online sistemov so vzpostavili zelo hitro (precej hitreje kot slovenske univerze) in tudi sledenje je bilo razmeroma lahko. Če se vrnem k razumevanju in znanju italijanskega jezika, čeprav nisem imela večjih težav z sledenjem pri predavanjih me je presenetilo to, da so mi profesorji vseeno bili pripravljeni dodatno pomagati pri stvareh (pri predmetih, ki sem jih obiskovala sem bila edina Erasmus študentka) kot je organizacija poteka projektov, povezovanje z ostalimi študenti.

Torej so Firence izpolnile moja pričakovanja? Težko rečem. Mislim, da ne glede na vse nisem imela priložnosti popolnoma užiti utripa mesta kot prava ”fiorentina”. Mesto definitivno ni razočaralo in to verjetno ve vsak, ki je Firence in Toskano že obiskal. Definitivno si življenje tam želim izkusiti brez komunikacije izključno preko ekranov. Imela sem možnost spoznati čudovite ljudi od katerih sem se marsičesa naučila. Torej moja izmenjava ni bila ravno takšna kakršni sem si zamislila vendar sem še vedno hvaležna za to izkušnjo.

Fakulteta in študijski proces

Predmet obdelave je večje območje, ki se nahaja v italijanskih Firencah, imenovano Campo di Marte. Območje je večji kompleks športno rekreacijskih površin, od nogometnih do rugby igrišč, Nelson Mandela foruma in stadiona. Območje se nahaja v neposredni bližini firenške železnice, katero prepoznavamo kot problematično, ker predstavlja grobo mejo med starim centrom mesta Firenc in preostalim delom.

Pri projektu je potrebno izboljšati že obstoječe povezave javnega prevoza, katere so trenutno šibke. Spodbuja se tudi vzpostavitev boljšega kolesarskega omrežja. Zaradi ozkih cest, katere so povečini opremljene z parkirnimi prostori, je potrebno najti nov način za vzpostavitev kolesarskih poti. To se doseže s postopno ukinitvijo posameznih parkirnih mest, katera se spremenijo v zelene pasove s kolesarskimi potmi. Ukinjeni parkirni prostori se nadomestijo v novo urejenem večnadstropnem parkirišču v bližini foruma Nelson Mandela, v osrednjem delu območja, v večini pa se potrebo po le-tem zmanjša s krepitvijo javnega potniškega prometa.

Poudarek je potekal na razvoju masterplana območja ob železnici (it. masterplan fascia ferroviaria), katerega sestavljajo tri makro območja. Cilj je ustvariti enoten, fluidni sistem za pešce in kolesarje, katerega ločujejo vozlišča atraktivnih funkcij. Za doseganje ekonomske učinkovitosti projekta, je zasnovana gradnja novega stanovanjsko-poslovnega območja (cona 3), območja komercialnih storitev (cona 2), za namene spodbujanja in povečevanja lokalnega trgovanja pa je zasnovan temu primeren prostor tržnice ”dell’Africo” (cona 3). Poleg tega je bilo območje namenjeno ”domači trgovini” vključeno v generalni načrt (masterplan) zaradi tesne povezanosti z ostalim mestnim sistemom kot vstopna točka, ter zasnovana tako, da je ustvarilo novo središče lokalnega gospodarstva, prostorov za coworking in za ustvarjanje novih dejavnosti.

Eden izmed ciljev projekta je povečati ekološke lastnosti urbanega tkiva z uporabo zelenih infrastrukturnih sistemov in izboljšati regulacijo vode z uporabo prepustnih materialov ter povečanjem raznolikosti mestne flore.

Če podrobneje vzamemo v pregled cono 1: Parkirišče (1), katero nudi prostor 60 avtomobilom, je locirano v neposredni bližini prehoda čez železnico, kar omogoči lažji dostop in prehajanje do njega. Pri tovrstni funkciji območja ni pomembna zvočna izoliranost, poleg tega ozelenitev nudi funkcijo senčenja ter zvočne blokade parku v bližini. Trg ”La Prima Duna” (2) postane novo urbano vozlišče, območje za druženje in počitek ter ”vhodna vrata” za vstop v park. V projekt se umesti tudi novo športno dejavnost, Paddle tennis, (3) katera po eni strani ustvarja nove interese, po drugi pa krepi športno identiteto prostora. Na območju se nahaja tudi skate-park (4), kateri se je prvotno nahajal v bližini stadiona. Zasnova je iz dveh delov, katera se razlikujeta po velikosti in težavnosti. Nahaja se v parku ”Le Dune”, katerega vegetacija je sestavljena iz travnate in cvetoče trate. Nahaja se neposredno nad podzemnim predorom novega hitrega vlaka (it. TAV – treno alta velocità), s čimer je omogočena le zasaditev nizkih in srednje velikih drevesnih elementov (z izjemo površine na sipinah/hribčkih). Na območju je zasnovano tudi otroško igrišče (6). Ozelenjen pas (5) zasajen z gostim in visokim drevjem služi kot zvočna bariera.

Cona 2 prireja predvsem različne izkušnje sprehajalnih poti (točke 1, 2, 4, 11), osrednji in pomembnejši prostor območja pa predstavlja vozlišče postaje. Pritličje postaje gosti prostore namenjene železniški dejavnosti. Tu so nameščena tudi stojala za kolesa. Nadstrešek pa povezuje sprehajalno pot (katera je speljana preko železniške proge) z nivojem terena ter predelom (6), kjer se nahajajo objekti centralnih dejavnosti z ozelenjenimi strehami. Torej osrednjo točko območja ob železniški progi predstavlja postaja, katera betonski strukturi sprehajalne poti doda nove funkcije, tako estetske (predstavlja nov landmark) kot funkcionalne (postaja, območje poslovnih prostorov, pokrito parkirišče, galerija TAV). Koncept temelji na ukrivljeni obliki, valu, ki je sestavljen iz naklona sprehajalne poti na eni strani in sistema dveh teras na drugi strani. Zato projekt poimenujem The Wave.