Krakow: temperature se spustijo tudi do -15 stopinj!

Pia Pekolj

Izkušnja in utrip mesta

Delo na fakulteti je bilo zaradi epidemije v celoti izvedeno virtualno. Na fakulteti sem bila samo parkrat, in še to zaradi tega ker sem morala podpisati nekaj papirjev v povezavi z izmenjavo. Urnik ni bil prezahteven. Poslušala sem 6 predmetov od tega sta bila dva iz domače fakultete, saj ju nisem mogla nadomestiti. Vsi profesorji so bili zelo prijazni in razumni. Predavanja so potekala v angleščini, večinoma pa so erasmus študentje ločeni od ostalih, tako da so skupine manjše. Že ob vpisu je na voljo tudi opcija da se prijaviš na tečaj poljščine, ki ga zelo priporočam, saj ti osnovno znanje poljščine pride prav.

Stanovanje sva si s sošolko Saro najemali sami. Bili sva v neposredni bližini centra, tako da je bilo raziskovanje mesta in opravljanje tedenskih nakupov veliko lažje. Obstaja tudi opcija študentskih domov, vendar sva zaradi koronskih omejitev hoteli najemati nekaj bolj zasebnega (večkrat se je zgodilo, da so imeli popolno zaprtje doma, ker so se pojavile okužbe med tamkajšnimi študenti). Priporočam, da z iskanjem sobe/stanovanja začneš čimprej, tako imaš na voljo več opcij oz boljše ponudbe. Cene niso visoke, lahko normalno preživiš s štipendijo (420 eur/mesec), ki jo imaš na razpolago.

Samo mestece je zelo prikupno, podobno Ljubljani. Hitro se navadiš vseh poti in ulic, prav tako hitro ugotoviš kje se nahajajo dobre restavracije in kavarne (Pizzatopia in GoodLood sta ena izmed favoritov). Tam sem preživela zimski semester, zato je tudi vreme hitro postalo hladnejše (januarja se temperature spustijo tudi do -15 stopinj!), tako da vzemi sabo topla oblačila.

Izkušnja je bila super, spoznaš ogromno novih ljudi, kultur, jezikov,.. lansko leto je bilo malce omejeno zaradi epidemičnih razmer. Njihove omejitve niso bile tako stroge kot v Sloveniji tako da lahko prosti čas porabiš za kratka potovanja  v druga mesta (Warszawa, Wroclaw, Gdansk, Zakopane, Katowice…). Definitivno bi naslednjič izmenjavo podaljšala na celo študijsko leto, ker pol leta zelo hitro mine.

Fakulteta in študijski proces

Mesto Gubin je del regije Łużyce, ki leži na zahodu države. Skozi zgodovino je bilo območje vedno pod slovanskimi (poljskimi) in saškimi (germanskimi) vplivi. Leta 1235 je na podlagi nemških zakonov, mesto Gubin dobilo prve pravice. Kasneje v 19. stoletju, je bilo ob koncu druge svetovne vojne močno uničeno (več kot 90 %, vključno s srednjeveškim starim mestnim jedrom). Reka Odra – Nysa je predstavljala novo mejo. Tako je bilo mesto razdeljeno. Povojni razvoj mesta je v veliki meri vključeval gradnjo pozno modernih, socialističnih blokovskih naselij. Po letu 1989 se pojavljajo poskusi zapolnjevanja vrzeli v urbanem tkivu. Parke zamenjajo trgovski objekti, in tako mesto počasi postaja brez jasnega središča. Mestna hiša, in cerkev pred njo sta tako nujno potrebni revitalizacije, za ponovno oživitev mesta.

Seminarska naloga predstavlja obnovitev Gubinske cerkve in njenega trga, v večnamensko dvorano, ki bi ponovno združila tamkajšnje prebivalstvo v krajevno skupnost.

Pred samim začetkom izdelave koncepta sem raziskala kakšne so arhitekturne vrednote in pravila, ki so potrebna za izdelavo kvalitetne prenove objekta. Eden izmed pomembnejših je bil ohranitev gotskega stila cerkve (ohranitev gotskih detajlov, oblik oken, glavna os od vhoda do oltarja naj bo ohranjena).

Z vsaditvijo železne konstrukcije,bi tako pridobila nov prostor druženja in izobrazbe. V pritličju bi se nahajal “food court”, mestna kuhinja, ki bi služila kot vsakodnevna kuhinja za vse domačine in obiskovalce, ki si želijo preizkusiti domačih okusov. Vsaka nekoč obstoječa kapela, bi se spremenila v kuhinjski kotiček. Na mestu glavne cerkvene ladje bi se nahajal oder, namenjen raznim predstavam in dogodkom. V prvo nadstropje bi vodile glavne stopnice (namenjene kot tribuna za gledanje predstav). Tam bi nas krožna pot vodila po galerijski razstavi. V sprednjem delu se lahko povzpnemo po stranskem setu stopnic, ki vodijo v zadnje nadstropje, kjer bi mladi ustvarjalci in študentje imeli prostor za njihovo delo. Cerkev bi pridobila tudi novo streho, katera bi se po sredini lahko odpirala. Tako bi v poletnih mesecih prostor dobil nov ambient. 

Trg pred cerkvijo, ki trenutno služi kot (še eno) mestno parkirišče, bi se spremenil v zunanjo tržnico, kjer bi meščani lahko prodajali svoje izdelke. Novo postavljene stene, ki ga zamejujejo iz južne in vzhodne strani pa bi predstavljale gabarite nekdanjega starega mestnega trga, obenem pa služile kot spomin na predvojne čase in takratno linijo hiš.