Leuven: kampus v parku

Dolores Frančišković

Izkušnja in utrip mesta

Svojo izkušnjo v Belgiji bi opisala kot zabavno selitev. Študiram namreč v Ljubljani, sem pa iz Reke, s Hrvaške. Pogosto se pošalimo, da smo že v Ljubljani na nekakšnem Erasmusu. Ko sem se v prvem letu preselila v novo državo in novo mesto, je bila to stresna izkušnja. Zaradi tega sem bila pripravljena na velike izzive selitve v Belgijo. V nasprotju s pričakovanji je šlo vse enostavno. 15. septembra 2020 sem se odpravila na let Pula-Bruselj na svojo Erasmus izmenjavo.

Leuven je majhno mesto oddaljeno 30 km (20 minut z vlakom) od Bruslja, na vzhodu Belgije. Vse v mestu je usmerjeno proti univerzi in študentom. Je zelo ugodno za pešce in kolesarje, večinoma je ravno, veliko je con za pešce in urejenih kolesarskih poti. Preko Facebook skupine sem našla enoposteljno sobo v študentskem domu v centru mesta. Faks je približno 40 minut hoje izven centra, kar je pomenilo, da sem potrebovala kolo. Najela sem ga za nekaj mesecev in kasneje prek Facebook marketa kupila kakovostnejšega. Kampus je urejen kot park s fakultetami v starih industrijskih stavbah in gradom. Vsak dan sem kolesarila na predavanje skozi prelepo urejeno krajino. Podnebje je zelo podobno ljubljanskemu, le da pogosto piha veter in redkeje dežuje.

Moja soba je bila majhna, a udobna. Vsaka soba v Belgiji vsebuje umivalnik, kar je na začetku nerodno, ampak res pride prav! Živela sem v domu z 5 nadstropjih. Vsako nadstropje si deli tuš, WC, kuhinjo in balkon. Sprva sem iskala stanovanje s pralnim strojem in pečico, ampak takšne sploh ni. Večina študentov nosi oblačila domov ali jih pere v javnih pralnicah. Težava nastane, ko je treba oblačila posušiti, ker je zunaj vedno vlažno in sušilnik opravi svoje delo na pol, zato je bila potrebna improvizacija.

Prvi teden sem šla na uvodna predavanja, kjer so opisovali sistem ocenjevanja, kako si olajšati študentsko življenje in predstavitev vsega, kar ponuja univerza (npr. tedenska dostava sveže zelenjave z belgijskih kmetij). Tam sem spoznala večino moje bodoče mednarodne družbe, kmalu se je namreč razplamtel drugi val Covida in ukrepi so bili poostreni. Arhitektura v Leuvnu je smer na tehnični fakulteti, zato je bila večina predavanj na drugih fakultetah in to mi je bilo zelo všeč. Spoznala sem veliko ljudi z drugih področij, kot so strojništvo, sociologija in antropologija. Pogosto smo organizirali manjše hišne zabave, ker so bile kavarne omejene, klubi zaprti, zunaj pa je bilo premrzlo. V Leuvnu sem imela priložnost obiskati najlepše študentske domove s pogledom na celotno mesto. V njih je nastanjenih večina mednarodnih študentov. V nadstropjih nastanejo prave majhne družine. V mojem primeru je vsak dan nekdo kuhal večerjo za celo nadstropje (5-10 ljudi). Moji sostanovalci so bili Belgijci, zato sem izkusila tipične obroke belgijskega študenta. Okušala sem appelmoes, jabolčni pire, znane ocvrte krompirčke in še razne druge ocvrte dobrote, ki si jih je nemogoče predstavljati.

Kljub omejitvam zaradi Covida sem preživela neverjetnih nekaj mesecev v Belgiji. Iz Leuvna sem obiskala Amsterdam, Ghent, Antwerpen, Luksemburg … Spoznala sem študente iz Velike Britanije, Francije, Romunije, ZDA, Španije in se zelo zbližala s svojimi belgijskimi sostanovalci.

Fakulteta in študijski proces

Predstavitev projekta Heraclitus paces, The everchanging scenery of Leefdaal’s riverside

In an unresolved margin hidden between backyards and the small river, we introduce new housing units, spaces that would embrace the unique potential of the site. Today, most of Belgium’s rural areas are turning to a sort of suburban conglomerates. Leefdaal, a village located between Brussels and Leuven, was chosen as it was a suitable example of such practice. It is also part of the biking trail that connects the two cities, which makes it a perfect resting spot for the cyclists. The trail follows the river and offers beautiful views of the Belgian countryside. The before mentioned low-density low-rise approach in rural areas has resulted in the decline of country’s natural habitats such as forests and marches. Another recurring problem is the parcellation of the plots, which allows only for one smaller object, close to the main road. New housing units wrestle both of those issues. They are positioned away from the main road, respecting the perks of the neighboring buildings, such as private gardens and views. The main point was to densify the existing urban fabric. They also form new shared, semipublic spaces, such as urban gardens and terraces. During the site analysis, while interviewing the inhabitants of Leefdaal, we noticed the general repulsion towards the river. We discovered that in the 20th century, it was polluted because of industry located upstream. During that time, the river was ill-green and smelly. Today, however, it is clear and its potential unused. Unlike the existing buildings found near the site, the object welcomes the river and open up towards it, all while preserving the existing greenery.