Winterthur: intenzivno, vendar izredno urejeno in strukturirano

Luka Preradovič

Izkušnja in utrip mesta

Winterthur je 5. največje mesto v Švici. Nahaja se v kantonu Zürich. V mestu je sedež ene večjih univerz v Švici ZHAW kjer sem obiskoval oddelek za arhitekturo. Na univerzi sem preživel dva semestra. Jesenski semester se prične v sredini septembra in traja do konca januarja, spomladanski pa od februarja do konca junija. Fakulteta je locirana 10 minut od glavne železniške postaje v mestu (ki je tudi eno glavnih železniških vozlišč na vzhodu države in ima zato zelo dobre povezave). V nekdanjem industrijskem predelu je v eno od stavb umeščena fakulteta, ki je primerljiva v velikosti z ljubljansko. Oba semestra sem bil edini študent iz tujine, saj je bila zaradi epidemije izmenjava iz drugih držav dokaj otežena oz. se študenti niso odločili zanjo. Fakulteta mi je bila predstavljena precej na hitro in z vsemi potrebnimi informacijami, izveš pa vse potrebno tudi od preostalih študentov če potrebuješ pomoč. Študij poteka v nemščini, predavanja, kritike, literatura… Če profesorje zaprosiš lahko vse predmete oz. svoje delo izvajaš v angleškem jeziku, vendar gre pri veliko oz. skoraj vseh predmetih za skupinsko delo in v tem primeru si vsaj delno vključen v veliko pogovora v nemščini. 

Semester se prične s prvim dnem zelo intenzivno. Projekti so na prvem predavanju predstavljeni, plani so datumsko dorečeni in vse poteka po urejenem urniku od prvega do zadnjega dne semestra. Poleg opravljanja seminarja je obvezno tudi opravljanje »research« predmeta, ki je sicer samostojen predmet z drugimi profesorji, vendar če izbereš npr. urbanistični seminar, moraš ta semester opravljati tudi »Urban research« predmet. Enako velja za konstrukcijsko usmerjen seminar (ki je povečini bolj podoben seminarskemu delu v Ljubjani, vendar tehnično izredno bolj poglobljen). Od študenta se pričakuje dobro pripravljene naloge oz. predstavitve, vedno se vse odvija po urniku, večinoma pa zaradi obsega dela celoten dan preživiš na fakulteti z ostalimi študenti in delaš v prostoru kjer dobiš tudi svojo mizo za delo, ki je »tvoj« privatni delovni prostor za semester. 

Sam sem opravljal svoja zadnja dva semestra pred magistrskim delom kar pomeni da sem bil skupaj s študenti na magistrskem programu. Na fakulteti je razlika, če opravljaš delo s študenti ki opravljajo prvo bolonjsko stopnjo ali drugo. Predvsem si deliš znanje in delo s študenti na magistrskem programu, ki se po diplomi večinoma odpravijo na delo v biroje in opravljajo magisterij kasneje (in ne takoj po diplomi). Znanje študentov je zaradi tega izredno dobro, profesorji od tebe tudi pričakujejo nekako takšen višji nivo na magistrskem programu. Delo se izvaja v seminarskih predavalnicah kjer so tudi kritike, na fakulteti je tudi delavnica z vsem orodjem in laserskimi rezalniki, vedno se za delo uporablja makete in 3D modele v bim programih za predstavitve. 

V semestru se vedno organizira tudi enotedenska ekskurzija, ki je pri nas sicer odpadla zaradi vsesplošnega zaprtja države oz. omejitvenih ukrepov.

Drugi semester sem opravljal konstrukcijski seminar pod vodstvom Marca Loeligerja in Rona Edelaarja. Projekt se je prav tako izvajal na lokacijah v Winterthurju, morali smo izdelati nadgradnjo bivalnih enot oz. zgostiti dano lokacijo za vsaj 50%, objekti pa so morali biti izvedeni iz lesa. Delo je bilo tehnično izredno zahtevno in poglobljeno. Zaključne predstavitve drugega semestra so potekale kot se ponavadi izvajajo na lokaciji, kjer se material enega študenta predstavi na 8-10 A0 listih z vsemi koncepti, načrti, prerezi aksonometrijami in vizualizacijami. Potrebno je bilo tudi delo z vizualno predstavitvijo projekta preko filma, makete pa niso bile obvezne. 

Živel sem v študentskem domu, ki je sicer v lasti privatnega podjetja in ni javni, saj tega v Švici ni ogromno. Dom je bil lociran zelo blizu fakultete, zato je bilo moje delo, ki je drugo polovico semestra potekalo na daljavo precej olajšano. Delo smo kot skupina delali veliko na fakulteti, saj je bilo zaradi organizacije lažje, predstavitve pa so potekale po spletu. Dostop do fakultete imajo študentje 24 ur z lastno kartico. Mesto je zelo inetrnacionalno in precej povezano z mestom Zürich. V študentskem domu živijo ljudje z vseh koncev sveta, socialno vzdušje je odlično, ljudje si veliko med seboj svetujejo, pomagajo in družijo. 

Leto, ki sem ga preživel sem podaljaš še na praktično delo in verjetno ostal v Švici na dolgi rok. Delo se tu izvaja zelo intenzivno, vendar izredno urejeno in strukturirano. Država ima logistično strukturo javnega prometa razvito neopisljivo, za vse izlete, smučanja, … se lahko zaneseš na javni prevoz. Edino dejstvo, ki je mogoče delno negativno za nekoga je, da za prihod v Švico potrebuješ nekaj denarja rezerve, ko se odločiš za študij na izmenjavi. Švica ni del erazmus strukture, zato erazmus štipendije ni, za svoje bivanje študent prejme nek znesek od države Švice kot podporo, vendar to ne zadošča za življenske stroške. Je pa sistem izredno dober, če si želiš osebno rast na področju arhitekture, saj se v državi izvaja in gradi ogromno natečajnih nalog, objektov iz različnih materialov, je pa tu tudi ogromno strokovnjakov za specifična področja inženirstva, kar delu arhitekta doda izredno veliko pomena ob delu z le-temi.

Študentom, ki se odločijo za izmenjavo na tej lokaciji, bi priporočal vsaj delno znanje nemškega jezika, ali veliko volje do spopadanja z vsem v nasprotnem primeru. Nastanitev naj si uredijo precej pred tem, saj je to osnova za ureditev vseh nadaljnjih papirjev na občini. Za lokacijo pa naj se odločijo tisti, ki si želijo pridobiti ogromno znanja v kratkem časovnem obdobju in živeti v mednarodno vpetem okolju. 

Fakulteta in študijski proces

Seminarski projekt je potekal v urbanistično usmerjenem seminarju pod vodstvom profesorjev Petra Jennija in Thomasa Hildebrandta. Seminarska tema se je osredotočala na »ulično življenje« oz. »Street life«. Analitični del je potekal preko raziskovanja prostorov v mestu Winterthur skozi skiciranje, fotografiranje in vrednotenje atmosferskega prostora in zapisovanja po mestu. Po poglobljenih analizah smo morali delo nadaljevati skupinsko, kjer se je vsaka skupina soočila s predelom mesta, kjer ulično življenje predstavlja izziv oz. določeno problematiko, na predelu Lindstrasse in Schaffhauserstrasse. 

Skupina katero sem tvoril s tremi drugimi kolegi, se je osredotočila na predel Lindstrasse, na razpotju med glavno železniško postajo, eno največjih bolnišnic v državi in starim predelom mesta (oz. centrom).

Analiza se osredotoča predvsem na zapuščen predel med razpotjem železniških poti in bolnišnico s slabimi povezavami med prometnim vozliščem in centrom mesta. Naloga je bila zastaviti strateško načrtovanje preoblikovanja omenjenega predela mesta, v prostor javnega značaja, ki bi poosebljal zgodovinski razvoj območja z novimi programi, ki bodo območje logistično in programsko obogatile.

Strategija temelji na ohranitvi nekaterih zgodovinsko zaščitenih objektov na območju in jih postavlja v središče javnega programa s tržnico in muzejem na osrednjem trgu. Projekt se osredotoča na dolgoročne cilje urbanistične prenove območja in predpostavlja zasnovo, ki območje spreminja utemeljeno na strategiji naslednjih 50 let in potreb razvoja mesta v prihodnosti. Predel se razvije v programsko zapleteno strukturo razdeljeno v tri grajena območja, dva na obrobju in enega v centralnem predelu. Zasnova javnega prostora pa se tvori preko dveh večjih javnih površin v sredini in  manjšimi privatnimi območju ob robu območja. Namen je doseči preplet mobilnih poti, ne samo preko območja v različnih linearnih zasnovah temveč tudi vertikalnih. S svojo urbanistično masovno zasnovo območje dobi karakteristiko povezave med prometnim središčem (železniško postajo) in bolnišnico kot zadnji vertikalni element v zasnovi.

Kot del urbanističnega seminarja se nas je večina študentov arhitekture prvič soočila z strateškim načrtovanjem in analitičnim preučevanjem tvorb, ki jih urbano območje oz. v tem primeru mesto ima in jih potrebuje urediti ali preurediti za daljnosežni razvoj in vitalizacijo mestne infrastrukture, ki je prilagojena novim mobilnim oblikam v državi in delu, ki se spreminja s tehnološkim razvojem in oblikami izvajanja le-tega. 

Seminar se je odvijal predvsem na fakulteti prvo polovico semestra, nato preko spleta zaradi pandemične situacije. Oblike dela so bile temu prilagojene. Je pa seminar usmerjen na veliko samoiniciativnega raziskovanja ter študiranja. Ob opravljanju tudi konstrukcijsko usmerjenega seminarja (v drugem semestru) se opazi velika razlika v pristopu do preučevanja problematike in izdelave projekta. Oba pristopa sta izredno koristna in poučna saj se skozi študij naučiš projektiranja v različnih merilih, od strateškega planiranja urbanih območij do tehnično usmerjenega detajliranja v arhitekturni zasnovi stavbe. Seminar se opravi v 4,5 mesecih oz. enem semestru, gre za zelo intenzivno delo, v delo pa je (tudi v tem primeru) vključenih veliko zunanjih kritikov iz privatnih birojev, upravnih enot oz. občine in profesorjev različnih fakultet.