Izkušnja in utrip mesta

Moja šestmesečna Erasmus+ praksa je potekala v biroju Civic Architecture v Amsterdamu, ki se ukvarja z načrtovanjem stavb pretežno javnega značaja. V biroju sem sodelovala z mlado in entuziastično ekipo, tako da sem se od njih ogromno naučila. Največ časa smo tako razvijali končno fazo projekta ITC univerze Twente. Sodelovala sem tudi pri drugih projektih in natečajih, nazadnje pri prenovi muzeja Prinsenhof v mestu Delft.

Življenje na Nizozemskem in v Amsterdamu je zelo razgibano in zanimivo. Ker samo mesto ni tako veliko je glavno transportno sredstvo seveda kolo. Hitro se navadiš da je kolesarjenje v dežju nekaj vsakdanjega, saj je vreme tukaj zelo spremenljivo in večinoma deževno.

Amsterdam je tudi odlično mesto za spoznavanje novih, zanimivih ljudi in kultur. Večina ljudi tukaj govori angleško, tako da je sporazumevanje zelo enostavno. Prav tako lahko v Amsterdamu najdeš veliko različnih umetnikov in muzejev ter unikatnih kavarn in 2nd hand trgovin. Ker imajo tudi zelo dobre povezave s hitrim vlakom, je raziskovanje drugih mest po državi zelo enostavno. Predvsem poleti se splača preživeti dan na kateri izmed plaž z visokimi peščenimi nasipi.

Samo življenje v Amsterdamu je nekoliko dražje kot v Ljubljani. Največji strošek predstavlja najemnina v deljenem stanovanju. Prav iskanje stanovanja pa zna biti prava nočna mora, zato je v večini primerov potrebno priti v Amsterdam že nekaj tednov prej. Čim prej si je priporočljivo priskrbeti tudi kolo in dežni plašč, saj brez tega raziskovanje mesta ni isto.

Letos je na moje življenje v mestu močno vplivala tudi epidemija virusa Covid-19. Največji vpliv je imela na družbeno življenje, saj so se bari in restavracije po poletju kmalu zaprli. Prav tako smo začeli več delati od doma, zato je bila dobra komunikacija in organizacija zelo pomembna.

Sama izkušnja dela in življenja na Nizozemskem se mi je zdela res super, predvsem pa sem se iz nje veliko naučila in hkrati tudi zelo zabavala.

Podjetje in delo

V začetku julija sem začela z Erasmus+ prakso v biroju CIVIC Architecure v Amsterdamu. V času prakse sem največ časa sodelovala pri projektu prenove ITC univerze Twente, zato sem se odločila da predstavim prav ta projekt.

Kratica ITC predstavlja okrajšavo za The international Institute for Geo-information Sciences. Sem prihajajo doktorski študentje iz celega sveta, ki opravljajo raziskave na področju trajnostnega razvoja. Sama stavba tako predstavlja ne le razgibano učno okolje ampak tudi kreativni prostor srečevanj. Pomemben vidik pri načrtovanju stavbe pa je seveda trajnostnost.

Obstoječa stavba ima že sama po sebi zelo močen karakter. Pri našem posegu smo zato obdržali obstoječo konstrukcijo stavbe; nizko betonsko pritličje in pa visoko prvo nadstropje z jekleno konstrukcijo. Največji poseg v stavbo predstavljajo 4 veliki zeleni atriji, ki služijo kot vir svetlobe in svežega zraka. Drugi večji poseg pa predstavljajo dvignjena tla v prvem nadstropju, v katerih ”skrijemo” vse potrebne inštalacije in tako razbremenimo in poudarimo jekleno konstrukcijo ter strop.

Celoten kampus, kjer stavba stoji, ima močen kontrast med grajenim in naravo. V naši stavbi prepletemo krajino z arhitekturo s tem, da jo nadaljujemo v samo stavbo. S fasadnim atrijem ustvarimo prepoznavni vhod v stavbo. Drevesa in rastlinje tako pripeljemo v samo stavbo in s tem stimuliramo naravno prezračevanje. Atriji so velikosti 12 x 24 metrov kar je dovolj, da v njih ustvarimo manjši ekosistem z rastlinami in živalmi.

Najbolj javni program stavbe, z restavracijo, knjižnico in pa velikim stopniščem, ki služi tudi kor prostor za predstavitve, najdemo tik ob vhodnem atriju. Ostali manjši prostori kot so pisarne, predavalnice in raziskovalni laboratoriji so mešano razporejeni okrog ostalih treh atrijev. Prostori v pritličju so manjši in bolj intimni, v nadstropju pa večji in bolj razgibani. Kontrast med nadstropji ustvarimo tudi z izbiro materialov. V pritličju tako poudarimo robusten betonski izgled, v nadstropju pa so tla in stene iz lesa.

Fasada stavbe prav tako sledi že obstoječemu ritmu konstrukcije. V kontrastu z notranjostjo pritličja, je fasada tu lesena in poskuša dodati stavbi toplejšo noto. V prvem nadstropju je fasada steklena, na južni strani pa za senčenje uporabimo že obstoječe senčnike.

Sama sem pri projektu začela sodelovati v zadnji fazi dizajna stavbe. Veliko časa smo posvetili detajlom v interjerju in na fasadi. Cilj je, da stavba deluje čimbolj homogeno in premišljeno, hkrati pa ohrani svojo značilno atmosfero.

Z delom pri tem projektu in v samem biroju sem se res ogromno naučila, predvsem pa kako pomembno je premišljeno načrtovanje detajlov in kako veliko le-ti pripomorejo k uporabnosti in samemu izgledu stavbe.