Izkušnja in utrip mesta
V Pariz pridejo študentje iz celega sveta in to se je odražalo tudi na naši fakulteti, saj je bilo veliko študentov na izmenjavi. Pred začetkom študijskega leta smo imeli en mesec intenzivnega tečaja francoščine, tako da smo se v tem času spoznavali z drugimi mednarodnimi študenti. Hkrati nam je to tudi dalo čas, da spoznamo mesto.
Ves predmetnik na fakulteti smo so lahko izbrali sami. Mednarodnim študentom je bilo omogočeno, da si lahko izbirajo predmete iz tretjega, četrtega in petega letnika. Predmeti so razdeljeni v sklope in znotraj sklopov so bile nekatere omejitve npr. izmed zgodovinskih predmetov si lahko izbereš samo enega, ampak so nekatere zahteve omejili za študente na izmenjavi. Vse seminarje so nam predstavili pred začetkom leta, kar je pomagalo z izbiro. Njihov sistem je bil, da na spletni strani razvrstiš seminarje po želenem vrstnem redu in potem te računalnik razporedi. Ne vem točno, kako so se odločili, kdo ima prednost, ampak vsi študentje na izmenjavi so dobili svojo prvo izbiro. Kakšnih večjih problemov s fakulteto nisem imela, razen tega, da so včasih zamujali z obveščanjem npr. v drugem semestru so nam za predstavitve seminarjev sporočili dve uri pred začetkom.
Večji problem je bila splošna stavka delavcev v javnem prevozu. Ta je potekala cel december in prva dva tedna v januarju. Profesorji so bili zelo razumevajoči do vseh študentov in stvari so se odvijale kolikor se je dalo normalno, ampak marsikaj je odpadlo oz je bilo prestavljeno na kasnejši datum.
Kar se tiče iskanja stanovanja v Parizu je več možnosti. Jaz sem stanovala v študentskem domu. V Franciji vsi javni študentski domovi spadajo pod CROUS. Prijaviš se lahko preko Campusa France, pri nas je del Francoskega inštituta, ali pa da pošlješ podatke o družinskih dohodkih. To sem naredila jaz, datum je bil nekje na sredini maja. Konec junija, začetek julija potem lahko izbiraš v kateri dom bi šel. Konec julija ti potem sporočijo kam si bil sprejet. Za študentski dom sem potem potrebovala zavarovanje, garancijo za plačevanje, plačati sem mogla 100€ za rezervacijo sobe in potem še 300€ kavcije, ki sem jih dobila nazaj, ko sem se izselila.
Čas vselitve v študentske domove je septembra. Ko sem prišla v Pariz, moja soba še ni bila na voljo, zato sem bila en teden v hotelu. Ponavadi ti pisarna CROUS-a, kamor spada tvoj dom, sporoči, kdaj se lahko vseliš. Ko se vseliš in ko se izseliš ti predstavnik CROUS-a pregleda sobo, da se napiše vse napake, poškodbe itd.
Moja izkušnja s študentskim domom je bila še kar dobra. Imela sem veliko sobo s kuhinjo in kopalnico. V domu je bila tudi pralnica. Vendar sem imela težave z mišmi. Da so težavi z glodalci so mi sicer povedali, v sobi so tudi nastavili strup, ampak ni pomagalo.
Kljub temu bi študentski dom priporočila, ker so cene nižje kot če najameš stanovanje pa še za državno pomoč pri plačilu najemnine se lahko prijaviš.
Druge možnosti za življenje v Parizu so Maison internationale – mednarodni kampus na jugu Pariza, zasebni študentski domov ali pa ostale zasebne nastanitve. Iskanje stanovanja v Parizu je lahko kar zahtevno zato priporočam, da če nimate rezervacije nekje, da pridete vsaj en mesec prej.
Med epidemijo sem ostala v Parizu. Vsa predavanja so potekala preko interneta, podobno kot tudi v Ljubljani. Nekateri predmeti so imeli potem drugačne zahteve npr namesto izpita smo naredili seminarsko nalogo. Na začetku karantene je bilo obvezno, da imaš s sabo izjavo, kaj počneš zunaj in kam greš. Vmes so tudi uvedli, da ne smeš dalje kot en kilometer od svojega prebivališče. Ko se je Pariz spet odprl, smo morali na metroju nositi maske. Če je nisi imel si lahko dobil eno na postaji pa tudi vsi prebivalci Pariza so se lahko prijavili in dobili zastonj masko v lekarni.
Fakulteta in študijski proces
Predstavljam seminarski projekt drugega semestra. Na šoli ENSA Paris La Villette si vsak semester v drugem seminarju pri drugem profesorju, vendar se je profesor našega seminarja za ta projekt odločil združiti tretje in četrte letnike.
Lokacija se nahaja v predmestju Fontenay-sous-Bois. Naš projekt je bil urbanistična ureditev mesta s poudarkom na metro postaji Val-de-Fontenay, ki je ena največjih transportnih točk v okolici Pariza. Trenutno postaja povezuje dve primestni liniji, mesto pa načrtuje še tri dodatne linije, zato trenutna postaja ne bo več primerna za ves promet.
Naša želja je bila povezati mesto z reko Marno, ki se nahaja dva kilometra južneje. Ob avtocesti in železnici, ki presekata to področje na pol, smo načrtovali pešpot s različnimi programi, ki povezujejo celotno območje. Sčasoma smo zaradi velikosti projekt razdelili na južni in severni del. Južni del je imel poudarek na povezovanju narave in mesta, severni pa na prepletu mesta in umetnosti.
Severni del se začne z ureditvijo pokopališča. Trenutna ureditev je zadostna, mi pa smo jo želeli nadgraditi. Kompleksu smo dodali cvetličarno, prostor za žare in spominsko vežico. Lokacija ima dober razgled na vzhodni del predmestja Pariza, zato smo celoten program dvignili in tako dobili razgledno točko za obiskovalce.
Naslednji projekt se nahaja nasproti trenutne postaje Val-de-Fontenay. Trenutno so tam industrijske stavbe, ki pa so v slabem stanju. Naša rešitev je odstranitev obstoječih objektov in dodajanje novega programa, Medijskega parka, tako da forma stavb sledi terenu po sistemu MAT stavb. Medijski park vključuje galerije, delavnice, muzej in avditorijum.
Moj projekt se imenuje M’Art in se nahaja na strehi nakupovalnega centra, kjer je trenutno parkirišče. Ocenili, da bi lahko boljše izrabili, saj ima nakupovalni center tudi parkirno garažo zato to parkirišče ni bilo dobro izkoriščeno. Ugotovili smo tudi, da je v mestu veliko društev, predvsem umetniških, ki bi potrebovali dodaten prostor. Moja rešitev je reorganizacija parkirišča, tako da polovico mest ohranimo, ostali prostor pa namenimo različnim dejavnostim. Postavljeni so novi stalni in začasni objekti. V stalnih so učilnice, zasebni in skupinski ateljeji, galerija, prodajalna in fab lab. Začasen prostor je namenjen postavitvi ob določenih priložnostih, kadar pa ni v rabi, se uporablja kot skate park.
Naš projekt se zaključi na jugu z Mestom umetnikov. Prostor je mišljen kot kampus za umetnike, ki bi bili povabljeni, da tukaj gostujejo in ustvarjajo. Poleg nastanitev, so tukaj še center za umetnost in obrti, knjižnica in večnamenska dvorana.
Ves program je povezan s potjo, ki je zasnovana kot ulica. Na njej se pojavijo športni program in igrišča.