Izkušnja in utrip mesta
V okviru Erasmus pripave na magistrsko delo sem na univerzi TU Graz sodeloval s profesorjem Hansom Gangoly, ki je igral vlogo somentorja v procesu priprave mojega magistrskega dela. S prof. sem se prvič srečal že v tretjem letniku študija, ko je v vlogi somentorja sodeloval na delavnici, v sklopu katere smo študentje pod mentorstvom prof. Maruše Zorec raziskovali možnosti razvoja Starih Most v Ljubljani. Že takrat se je izkazal kot izvrsten sogovornik, ki s svojim pogledom na arhitekturo komplementarno nadgradi naš, ljubljanski, modus operandi.
Princip dela na TU Graz se v svojem bistvu ne razlikuje preveč od tistega, ki smo ga vajeni na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. S profesorjem sva se v njihovem studiu v terasni etaži stavbe TU Graz, ki se nahaja v samem središču Gradca, srečevala vsakih 14 oziroma 21 dni. Na sestankih sva preko odprte diskusije iskala različne motive, potenciale in vrzeli v mojih delovnih tezah in argumentih. Kljub geografski bližini Univerze v Ljubljani in TU Graz, se vrednote obeh ustanov razlikujejo v ravno tolikšni meri, da se preko navidezne globeli, ki leži med njima, ustvarja prostor za nove rešitve, kar pa je ključno v iskanju novih, še ne raziskanih obzorji.
Tudi življenje v mestu se ne razlikuje preveč od tistega v naši domači Ljubljani. Z izjemo malenkost bolj okusnega peciva, ki prihaja izpod rok Graških pekov, bi se marsikatera scena mestnega vrveža z enega mesta lahko brez večjih prilagoditev odvila tudi v drugem mestu. Moja izkušnja v tujini se je na srečo zaključila še pred izbruhom epidemije virusa Covid-19 na stari celini, zato le ta ni imela nobenega vpliva na mojo izkušnjo.
Fakulteta in študijski proces
Izdelava magistrske naloge z naslovom Arhitektura, katalizator skupnosti, idejna zasnova prireditvenega prostora v Tuhinjski dolini.
Magistrsko delo se ukvarja z odkrivanjem skritega potenciala arhitekture kot katalizatorja, ki spodbuja in gradi medsebojno povezanost prebivalcev slovenskega podeželja. Teoretično-analitični del naloge vsebuje teoretična izhodišča, navezave, hipoteze, vprašanja in analize, ki so se tekom dela izkazale za ključne za nadaljnje delo. Projektni del magistrske naloge predstavlja sintezo analitičnega dela, katere rezultat je projekt idejne zasnove sistema mobilnega prizorišča z implementacijo na sedmih lokacijah na območju Tuhinjske doline. Zasnova mobilnega prizorišča temelji na individualni reinterpretaciji logike tradicionalne gradnje na podeželju, ki je prenesena v sodoben čas in odgovarja na sodobna vprašanja uporabnosti, trajnosti in pojavnosti. Mobilno prizorišče je zasnovano v obliki natezne membranske konstrukcije in si ga lahko lokalni prebivalci na predhodno določenih lokacijah v predhodno določenih konfiguracijah postavijo sami. Projekt deluje v simbiozi z obstoječo družbeno infrastrukturo podeželja ter tako na učinkovit in trajnosten način pristopa k reševanju obravnavane problematike. Naloga je osredotočena na družbeni vidik arhitekture in v ospredje namesto svoje likovne podobe postavlja svoje uporabnike.
Prostori skupnosti so pomembni, a ne tako pomembni kot procesi, ki se v njih odvijajo. Prostor omogoča procese in procesi omogočajo prostor. S konstantnim premikanjem prizorišča je proces gradnje kot orodje za grajenje skupnosti integralen del projekta. Mobilno prizorišče deluje v simbiozi z obstoječo družbeno infrastukturo. S tem vzpostavitev prizorišča ne ustvarja le dogodka temveč gradi prostor. Konceptualna zasnova mobilnega prizorišča izhaja iz dveh značilnih elementov skupnosti: totemu in središčnosti. Večanje prizorišča zahteva vključenost več skupnosti, kar se tudi izraža v podobi prizorišča. Stebri nosijo streho in stojijo tudi kot vabilo na dogodek.
