Izkušnja in utrip mesta

V okviru Erasmus izmenjave sem od oktobra do junija obiskovala Faculdade de Arquitetura v Lizboni. Študijski proces na fakulteti mi je bil všeč, saj so tako predavanja kot tudi vaje potekale v majhnih skupinah študentov, zato je bil pristop zelo oseben. Velika večina predmetov je imela tudi posebno skupino, kjer je pouk potekal samo v angleškem jeziku, sporazumevanje mi ni nikoli predstavljalo težav, saj so bili profesorji v primeru Erasmus študenta zelo prilagodljivi. Fakulteta nam je omogočila tudi tečaj portugalskega jezika v okviru Univerze v Lizboni. Predmet projektiranja poteka po semestrih, vsak študent si pri vpisu izbere mentorja glede na temo, ki ga zanima, v angleškem jeziku pa sta na voljo po dva seminarja na letnik, z urbanistično ali arhitekturno usmeritvijo. 

Kljub epidemiji je študij cel prvi semester zaradi dokaj dobre situacije potekal pol v živo pol na daljavo, zato sem lahko izkusila študij in delo na fakulteti. Drugi semester je bil zaradi slabše situacije skoraj v celoti na daljavo, zadnji mesec pa je v živo v celoti potekal predmet projektiranja, zato smo lahko v živo končali projekte, teoretične predmete pa smo končali na daljavo.

Življenje v Lizboni mi je bilo zelo všeč, saj mesto s kulturo, arhitekturo, hrano, plažami in ljudmi ponuja zelo razgibano dogajanje. Ker Portugalska ni zelo velika država je možno iti na potovanja po državi ali na bližnje otoke.

Fakulteta je od centra mesta oddaljena pol ure vožnje z avtobusom, a ker so povezave dokaj dobre je najboljša lokacija za življenje v centru ali bližnji okolici centra mesta, ki je med sabo dobro povezan z podzemno železnico in tramvaji. Velika večina tujih ter tudi domačih študentov živi v deljenih stanovanjih z različnimi najemniki, ki jih najdejo na internetu. 

Fakulteta in študijski proces

Delo pri predmetu Project Laboratory (projektiranje) je potekal oba semestra na isti lokaciji Seixal v Lizboni, z glavno temo o javnem prostoru, v vsakem semestru pa je bil narejen en projekt.

Seixal je mesto na drugi strani reke Tejo in leži v metropolitanskem območju Lizbone. Leži okoli velikega zaliva in ima veliko možnosti za ureditev javnega prostora, saj je zelo blizu mesta Lizbona (20 minut s trajektom) in plaže Costa da Caparica, ki je aktualna predvsem v poletnem času.

V prvem semestru sem oblikovala omrežje javnega prostora ter podrobneje oblikovan javni prostor.

Mreža javnega prostora ima tri različna omrežja: modro, zeleno in sivo. Modro omrežje se uporablja bolj vsakodnevno, saj povezuje mestne strukture in terminal za ladje z železniško postajo. Vključuje tudi preureditev javnega prostora med številnimi soseskami. Zeleno omrežje se uporablja za prosti čas in turizem in povezuje močvirja in stare mline, ki imajo velik pomen v zalivu Seixal. Tretje, sivo omrežje, povezuje zeleno omrežje z železniškimi postajami.

Podrobneje zasnovan javni prostor je na ladijskem terminalu, ki ima zelo pomembno vlogo za ljudi, ki prihajajo v Seixal iz Lizbone z ladjo. Dandanes prihod ni prijeten, le z veliko odprto avtobusno postajo in prevelikim parkiriščem, zato bi lahko imel terminal za čolne več različnih programov. 

Novi javni prostor ima eno veliko streho s preprosto linearno konstrukcijo iz tramov in stebri z azuleji (portugalskimi ploščicami). Je ena streha za štiri postaje (avtobus, podzemna železnica, kolo in ladja) in dodatne programe (kavarna in večnamenski prostor). 

V drugem semestru je bila na istem omrežju natančneje obravnavana povezava med ladijskim terminalom in starim mestnim jedrom, saj potrebuje prenovo. Osnova za delo je bil projekt iz prvega semestra z streho iz linearnih elementov.

Prvi del projekta vsebuje urbanistično revitalizacijo območja in nov javni prostor ob vodi z ohranjenimi programi na lokaciji (popravilo ladij, ladijski terminal, trgovina) in novimi programi (stanovanja, pisarne ter nov vodno športni kompleks).

Vodno športni kompleks je oblikovan kot del javnega prostora ob vodi, zato je oblikovan tako, da ima dva dela in javni prostor med njima. 

En del je namenjen vodnim športom z dvema pokritima bazenoma in termami s caldarijem, tepidarijem in frigidarijem. Zgleduje se po starih rimskih termah s stereotomično konstrukcijo, ki je vidna tudi na drugi stavbi z večnamensko uporabo kot sta kavarna in konferenčna soba. 

Notranji bazeni imajo preprosto konstrukcijo iz stebrov in tramov s klančinami in prostimi pogledi na bazenski del in zunanji javni prostor.