Izkušnja in utrip Kanarskih otokov
Tenerife je največji Kanarski otok, ki je zelo pester v smilsu naravnih danosti ter razgibanosti terena. Večina mest, skupaj s Santa Cruz, kjer sem bivala tudi sama (glavno mesto otoka), leži na vznožju in sprehajanje po mestu, ki se vzpenja, je zagotovo ena izmed novih izkušenj. Gre za precej turističen otok, znan po lepih plažah, vendar pa se za ljubitelje bolj skritih, naravnih kotičkov najdejo tudi manj oblegane (kar sem tudi sama iskala za odklop med vikendi). Zelo priporočam vzpon na najvišji vrh, El Teide (3.718 m), z ogledom sončnega vzhoda. Za vse ljubitelje dobre hrane je tu tržnica Nuestra Senora de Africa. Vsak vikend sem izkoristila tudi za eno izmed mojih večjih strasti – surfanje na severnem delu otoka, na območju Punta del Hidalgo (Ocadila Surf School). Kadar sem imela čas in energijo po službi, sem le to izkoristila za tek/ sprehod ali rolanje po glavni razširjeni promenadi in okoli avditorija arhitekta Santiaga Calatrave. Ena izmed prisrčnejših lokacij in meni ljubih pa je zagotovo mestece La Laguna, ki svojimi uličicami, cerkvico in historičnim pridihom kliče po nedeljskem potepu. Tam je tudi mnogo galerij in muzejev, sama pa sem tja pohajala na posebno vrsto kave, ki je značilna za Tenerife: barraquito.
S sprehajanjem po mestu naletiš na čudovite parke; sama sem vsak dan do službe hodila skozi enega izmed večjih, park Garcia Sanabria. Bujno zelenje in čudovito razvejane poti so popestrile vsak začetek dneva.
Stvar na katero bi želela opozoriti je, da si namestitev najdete pred odhodom, saj je težko najti primerno stanovanje, bivanje v hostlu pa je v primeru izmenjave izredno naporno, saj večino časa ni miru in osebnega prostora. Cene na splošno so dokaj primerljive z našimi.
V smislu epidemije- definitivno bi bila izkušnja še prijetnejša v časih pred njo. Teden dni po mojem prihodu so namreč uvedli obvezne maske tudi na prostem, ves čas, kar je pomenilo nositi masko po službi na poti domov pri + 30 stopinjah celzija. Prav tako si skoraj v vsaki ulici lahko našel policaja, ki je pazil, da so vsi sledili ukrepom. Obisk terena seveda z obezno masko, drugače pa poleg maske nobenih hujših ukrepov.
Delo in praksa
Moja zadolžitev v času tega praktičnega usposabljanja je bila predvsem ustvarjanje vizualizacij tekom ustvarjanja različnih projektov. Tako sem skupaj z ostalimi člani biroja preko skic in večkratnega obiskovanja lokacij ter komunikacije z naročniki lažje razumela, kako bomo prišli do končnega izgleda projekta. Vse tehnične risbe je v biroju pripravljal šef sam, zato sem se sama posvetila učenju programa Lumion, s souporabo ArchiCad-a. Poleg predstavljenega projekta, sem pomagala pri razvoju zunanjega izgleda veterinarske klinike, pomagala pri vizualizaciji ureditve notranjosti hotela, preureditve zapuščenega trga Plaza de Toros in obiskala lokacije ostalih manjših projektov.
Zanimiv projekt je bila velika enodružinska hiša na vrhu klifa, ki smo jo poimenovali Ca’LUCAS (po naročniku Luki). Lokacijo smo redno obiskovali, izvajali meritve in prilagajali ideje. Delo na terenu, izvajanje meritev in iskanje rešitev skupaj z ostalimi člani ekipe je predstavljalo večino mojega dela. Pri oblikovanju je sodelovalo več ljudi, tudi izven biroja- samo za dizajn kuhinje se je ekipa obrnila na strokovnjakinjo s področja oblikovanja personaliziranih kuhinj. Namreč le ta ima čudovit pogled na vrt pred njo. Osrednji del hiše se s štirikapnim delom strehe dviguje nad ostalimi prostori in ustvarja poseben ambient z odprtim ostrešjem. Ta veliki osrednji prostor predstavlja dnevno sobo kot osrčje doma. Biro ima izbrane proizvajalce različnih elementov, ki jim zaupa že vrsto let, za ustrezno izvedbo pa smo se pred vsakim novim korakom posvetovali z njimi na mestu lokacije. Večkratni obisk lokacije in ogled posameznih stopenj dela je zagotovo ključni del za razumevanje arhitekture. Moja naloga pri hiši Ca’LUCAS je bila izbira ustrezne fasade in načrtovanje takoimenovanega »infinity poola« na koncu parcele. Hiša namreč stoji na čudovitem klifu, ki nudi pogled na obširen ocean, zato je naročnik želel izkoristiti prostor s teraso in bazenom. Bazen zaradi oblike terena skupaj z dostopno ploščadjo povzame trikotno obliko. Rob bazena se preoblikuje v klop, ki je osvetljena s spodnje strani. Tako oblikovana klop je nekako kar nepogrešljiv element tega biroja in jo opazimo pri večini njihovih projektov. Do bazena se stopničasto dviguje dostop z elementom lesenega podesta. Sistem za izpust odtočne vode iz bazena se namesti na vrt, ker pa nismo želeli, da bi bil neprijeten in moteč faktor vizualnega oblikovanja, smo poizkusili z nekoliko drugačno obliko, del njega preoblikovali v sedalno površino in z lahko vegetativno streho povezali z naravo vrta. Na drugi strani parcele, ki se z razširjenim delom odpira proti oceanu, se ustvari prostor za piknik – žar, sedalne površine, terasa in pestra zazelenitev, ki ločuje vhodni del s parkiriščem in obiskovalca vodi v odprti prostor.
Z izbiro biroja sem bila zadovoljna in močno priporočam vsakemu, ki si želi biti vpet v samo dogajanje na terenu in v stiku z naročniki, saj menim, da se tako naučiš največ. Ekipa je majhna, v biroju nas je bilo pet in vsi smo se super razumeli. Šef je bil vedno pripravljen svetovati ali razložiti stvari, ki niso bile jasne. Z navdušenjem je razlagal o arhitekturi in življenju samem. Za oblikovanje vizualov sem se morala naučiti souporabe Lumiona in Archicad programa, ki sem ga poznala že od prej. Moje delo je tako bilo naročnikom tekom izdelave projekta prikazati, kakšne so naše ideje, da smo lahko na podlagi prikazov lažje prišli do končnega rezultata.