IZKUŠNJA IN UTRIP MESTA

Na izmenjavo sem se odpravil v zimskem semestru 4.letnika.

Antwerpen je mesto na severu Belgije kjer govorijo nizozemsko. Mesto je tako na nek način podobno nizozemskim, z to razliko da nima kanalov. Včasih je bilo eno najbogatejših mest na svetu, predvsem zaradi cvetoče trgovine. Še danes ima pristanišče, ki je 2. največje v Evropi. Antwerpen velja tudi za mesto diamantov, saj 80% vseh neobdelanih diamantov pride najprej sem. V mestu je veliko zanimivih muzejev ter galerij. V središču mesta je hiša slikarja Rubensa, ki je tako arhitekturno, kot z svojo obilico slik vredna ogleda. Royal museum of fine arts ima tudi zelo dobro zbirko. Mesto je tudi zelo raznoliko v njem živi kar 174 različnih narodnosti, tako da ima od kitajske pa do judovske četrti.

Mesto je ob reki Sheldt, pod njo pa je podzemni tunel za pešče in kolesarje, ki te popelje na drugo stran Antwerpna v čisto drugačno okolje z sivimi povojnimi bloki, ki so v čistem nasprotju z umetlenimi fasadami središča. Zanimiv del mesta je tudi Eilandje, ki je bilo nekoč del pristanišča, pozneje pa so degradirano območje prenovili in je danes eno najdražjih. V njem se nahaja tudi sloviti MAAS, ki ponuja lepe razglede na Antwerpen, sploh za gledanje sončnega zahoda. V mestu pa je precej malo parkovnih površin in zelenja, je pa zanimivo da je praktično v središču mesta živalski vrt ob Železniški postaji, ki je med drugim ena lepših postaj v Evropi.

Osrednje mesto je obvladljivo peš, za daljše razdalje pa so vedno na voljo tramvaji, avtobusi ter kolesa na izposojo. Belgija sama ima tudi zelo dobre povezave z ostalimi evropskimi državami, saj imajo urejene povezave z vlaki, za daljše poti pa iz Bruslja letijo leti povsod, kar omogoča veliko novih potovanj. Študentska organizacija ESN Antwerpen organizira skoraj tedenske študentske zabave, izlete po Belgiji in tudi sosednjih državah. V Belgiji je tudi več zanimivih mest, ki so vredna ogleda od Ghenta, Brugesa, Bruslja in Dinanta. Zanimivo je tudi obalno mesto Oostende, katerega obala pa se sicer ne more primerjati z jadransko. Zanimivost so tudi ostaline nekdanjih utrdb okoli Antwerpna, ki so nekdaj ščitila mesto pred napadi.

V mestu je veliko dobrih restavracij, a večinoma tuje kulinarike saj belgijska ni presežna. Za pivoljube je Belgija kot raj na zemlji, saj imajo vse mogoče vrste piva in za vsakega od njih drugačen kozarec. Mesto tudi ponuja veliko zabave, od različnih barov in klubov je pa zanimivo da je nočno življenje najbolj intenzivno ob četrtkih, tako kot pri nas saj se po večini vsi belgijski študenti odpravijo domov v petek. Morda nekaj kar ni tako fino je belgijsko vreme, saj zelo pogosto dežuje in piha, sonca pa v zimskem semestru praktično ni. Me pa to osebno nikoli ni ustavljalo da ne bi odkrival in prepotoval veliko.

Na izmenjavi sem spoznal veliko novih ljudi, odkril veliko novega in tudi sebe spoznal  na novo. Dobil sem nekaj prijateljev za življenje, med drugim enega iz Turčije, katerega sem kasneje obiskal v Istanbulu, on pa mene v Ljubljani. Mislim da je bila ta izkušnja ena boljših v mojem življenju in toplo priporočam vsakomur da gre na Erasmus izmenjavo.

FAKULTETA IN ŠTUDIJSKI PROCES

Fakulteta je v središču mesta, dobro je saj na njej ni samo arhitektura, ampak vse oblike umetnosti, tako da na faksu vidiš od kipov do slik in to daje precej bolj sproščen občutek na fakulteti. Študij na fakulteti je zanimiv in precej drugačen kot pri nas, veliko se dela na maketah, prav tako je nekaj ročne risbe. Nekateri seminarji so tudi bolj eksperimentalni in ti odprejo nek nov pogled na arhitekturo. Mentorja seminarja si izbereš sam na začetku semestra. Seminarski projekt se za razliko od našega zaključi v enem semestru. Študij je v angleščini. Za kakršnekoli informacije o študijo je na fakulteti urad za študentske zadeve v katerem so vedno bili pripravljeni pomagati in pravočasno obveščati o pomembnih rokih.

Študentsko sobo je najlažje dobiti preko platforme Univerze v Antwerpnu. Sobe so enoposteljne.

Lokacija projekta je v obalnem mestu Oostende v Belgiji, blizu nekdanjega dirkališča. Izziv pri projektu je bil kako vključiti prostor za skladiščenje tramvajov in ga povezati v nov stanovanjski in ostali javni program. Izhodišče je bil med drugim tudi Ungersov projekt za otok Roosevelt v New Yorku – A Downsized  Manhattan.