IZKUŠNJNA IN UTRIP MESTA

Vprašanje, ki ga sedaj največkrat slišim: » In kako je bilo v Nemčiji?« Če je potrebno odgovoriti samo z eno besedo je to definitivno NEPRECENLJIVO. Munchen sem sprva za izmenjavo izbrala bolj iz praktičnih razlogov še zdaleč si nisem predstavljala kako zelo močno mi bo samo mesto priraslo k srcu in da bo to do sedaj najlepše leto.

Za 4.letnik sem se odločila, da odidem na celoletno izmenjavo. Odločitev, da bi rada odšla na izmenjavo je bila pri meni že od samega začetka študija arhitekture, vedno je bilo vprašanje samo kam. Za Nemčijo sem se odločila, saj sem imela nekaj nemškega predznanja in sem želela svoje znanje še izboljšati in nadgraditi. TUM je bila ena iz med redkih univerz, ki ni zahtevala certifikata o znanju tujih jezikov, prav tako je omogočal poslušanje pouka v nemščini in tudi angleščini.

Začetki lahko priznam so bili težki, sama selitev niti ne toliko kot pa sprememba da se iz toplega družinskega objema dnevno zbujaš v prazno tišino. Eden izmed večjih problemov na začetku so bile tudi spremembe pri predmetniku (LA), temu se mi zdi da se težko izogneš, vendar se mi je na koncu res vse uredilo in vedno je tako. Imela sem veliko srečo, da sem uspela dobiti stanovanje v študentskem domu v OlyDorfu- bungalowu (erasmus študentje ga pogosto dobijo pred rednimi študenti). Življenje v Olydorfu je bilo pestro; živiš sam in hkrati z vsemi študenti, vedno se nekaj dogaja (pozimi smo imeli vsak četrtek kuhano vino in piškote na malem Marienplatzu, poleti pa aperolspritz) in ti nikoli ni dolgčas. Lokalni ljudje sprva res zgledajo zadržani, vendar so zelo odprti in prijazni pomagat. Sama sem veliko novih prijateljav spoznala preko ESN Mesa. Dnevno organizirajo pester izbor dogodkov, kjer spoznaš veliko mednarodnih ljudi. Sama sem tako spoznala največ in najbolj raznolike ljudi, s katerimi sem se res močno povezala. Skupaj smo počeli vse, vsaka neumnost ki nam je prišla na misel.

Munchen je v tem letu postal moj drugi dom, kamor bom z veseljem odhajala obujati spomine in tudi graditi nove. Celotna izkušnja pa je bila zame res edinstvena in bi jo z veselejem ponovila.

Nasveti: – velikokrat se zgodi, da erasmus študentje pogosto dobijo študentski dom, vendar to ni zagotovilo, mogoče si hkrati ogleduj tudi kakšna stanovanja

• Če želiš bivati v študentskem domu svetujem, da se ob prijavi na tuji inštituciji prijavite še na Studentwerk package, tako boste imeli več možnosti za pridobitev
• Čim večja integracija z lokalnim prebivalci
• Pridružitev različnim dogotokom organiziranih iz strani ESN mesa

FAKULTETA IN ŠTUDIJSKI PROCES

Študij je bil zelo zanimiv, na univerzi imajo malo drugačen način. Predavanja so bila bolj usmerjena, a zelo zanimiva in kvalitetna. Študij ni razdeljen na vaje in predavanja. Največkrat se odvijajo kar skupaj, lahko pa so predavanja v prvem delu semestra in vaje v drugem. Veliko več je tudi samostojnega dela, kar je meni tudi ustrezalo. Nimajo celoletne seminarje pač pa semestrske, mogoče je res malo več dela ampak je hkrati tudi možnost da probaš več različnih pristopa do oblikovanja arhitekture in načinov pogleda. Sama sem obiskovala dva se minarja, pri enem smo oblikovali cerkev v vasici blizu Rima.

Drugi projekt se je pa odvijal kar v Munchenu, bil je del projekta New European Bauhaus. Naša tematika je bila global warming (globalno segrevanje). Pogovarjali smo se kako mesta niso pripravljena na rast temperature in kaj ter kako bi lahko življenje olajšali v vročih poletnih dneh. Narediti je bilo potrebno številne analize, popolnoma drugačne kot sem jih vajena iz seminarjev iz Slovenije. Moja skupina se je ukvarjala z  razumevanjem interakcije med urbano in materialno okolico in kako to vpliva na človekovo temperaturo. Za analize smo  uporabljale Ibutton, ki so merili našo telesno temperaturo in se sprehajale skozi okolico Neupelacha, mimo najrazličnejših možnih prostorov. Projekti so se potem bolj ukvarjali z zagotavljanjem sence oziroma oblikovati nekakšnih »comfort zones« za lažje sprehajanje skozi mesto v vročih poletnih dneh. Moja skupina se je osredotočila na zagotavljanje sence v bližini semaforjev. Pogosto, ko je potrebno prečkati cesto in počakati na zeleno luč, v bližini pa ni nobene sence, lahko predstavlja neprijetnost in nelagodje. Analizirale smo kako se ljudje gibljejo v bližini semaforjev, izdelale študijo sonca in gibanja senc. Na koncu pa je bilo potrebno izdelek izdelati v naravnem merilu. Potrebno je bilo razmišljati malo drugače: izbrati smo si morale material in dejansko naštudirati kako bomo to zgradile, do zadnje podrobnosti natančno in to tudi zgraditi.  Naš koncept se je v celoti nanašal na konstrukcijo semaforja. Za predstavitev izdelka smo si same ustvarile improvizirani semafor in nanj obesile celotno strukturo. Za zaključek smo še preverile ali naša zasnova deluje. Kljub temu, da smo uporabile cenejše materiale, omejenih razpoložljivih sredstev, se je čutila razlika v temperaturi med 2,8 in 8,7 stopinj Celzija.