IZKUŠNJA, UTRIP MESTA IN DELO

Že od samega začetka študija sem imel željo, da izkoristim možnost in se prijavim na Erasmus izmenjavo v tujino. Študijska leta so (pre)hitro minevala in vsakič znova se je pojavil nov izgovor, da prijavo na izmenjavo preložim na naslednje leto – še preden sem se zavedal, sem vstopil v peti letnik, z nič več poguma, kot na začetku študija in možnost za izmenjavo je spolzela med prsti. O opravljanju prakse v tujini nisem prej razmišljal, začel sem šele takrat, ko druge možnosti več ni bilo in se nazadnje le opogumil. Ker je izbira o lokaciji in načinu prakse prepuščena študentu samemu, sem se odločil delati v Berlinu, da mi bo, četudi mi delo v biroju morda ne bo všeč, vsaj mesto zagotovo ostalo v dobrem spominu. No izkazalo se je, da so bile moje skrbi odveč; zaposlitev sem za 6 mesecev dobil v krajinsko-arhitekturnem biroju Topotek 1, v katerem so me od prvega dne toplo sprejeli v ekipo za natečajne naloge. Poudariti moram, da večino birojev zahteva znanje nemščine, kar znatno zmanjša možnosti za ljudi kot sem jaz, ki nemščine ne znajo. Na srečo je omenjen biro gostoljuben do ljudi iz celega sveta, zato poteka komunikacija v glavnini v angleščini. Delo samo je potekalo na podoben princip kot seminarski projekti – intenzivno, a v dobri skupini velikokrat zabavno. Vse prej kot zabavno pa je bilo iskanje nastanitve. Berlin je, po mojem mnenju tudi za evropski standard, izrazito raznoliko in sprejemajoče mesto; vanj se masovno priseljuje in odseljuje veliko število tujcev, ki iščejo zaposlitev, zabavo ali oboje in se po nekaj časa odselijo, kar povzroča, da se sobe in stanovanja pogosto oddajajo za krajši čas in predvsem brez možnosti za »Anmeldung« (prijave začasnega prebivališča), kar potrebuješ za uradno zaposlitev v Nemčiji. Nikoli ni nesmiselno začeti iskati nastanitve prej kot kasneje, vsi se namreč zavedajo tega problema, zaradi česar je prisotnih veliko goljufij tudi na zanesljivih straneh in aplikacijah. Kljub temu so se cene sob in stanovanj v času mojega opravljanja prakse gibale na podobnem nivoju kot v Ljubljani. Prav tako so stroški osnovnih potrebščin vsakdanjega življenja pogosto cenejši kot v Sloveniji, izjema so druge, »ne nujne« stvari, ki so dražje. Berlin je tako po prebivalcih kot po površini ogromno mesto, vendar je kljub temu obvladljivo, zahvaljujoč se javnemu prevozu, ki je sicer dražji od ljubljanskega, a veliko bolj učinkovit. Dnevne migracije od doma na delo, prav tako kot tudi nočne, znajo biti zato hitrejše, kot se morda zdijo glede na distanco, četudi ne živiš v centralnem območju. Mesto ponuja ogromno, ne glede na to kaj človeka zanima in s čim se rad ukvarja, vsak se lahko v njem najde. Po mojem mnenju je samo opravljanje dela na praksi v kontekstu take izkušnje skoraj da drugotnega pomena. Kar je meni naredilo Erasmus izkušnjo nepozabno, je bilo navezovanje stikov in spoznavanje novih ljudi, različnih kultur po svetu, ki ti da misliti, da si pravzaprav nismo tako različni. Po celotni izkušnji sem mirne vesti postal tudi jaz eden izmed tistih, ki zagreto priporočajo in hvalijo Erasmus prakso.