Izkušnja in utrip mesta

Svojo Erasmus izmenjavo sem preživela v Lizboni na Instituto Superior Técnico. Izkušnja je bila nepozabna in jo priporočam vsem, ki si želijo živahnega mestnega utripa, obilice sonca skozi vse leto in nepozabnih sončnih zahodov. Razgledne točke (miradouros) na hribčkih Lizbone se ob sončnem zahodu spremenijo v kraje, kjer se srečajo domačini, turisti in ulični umetniki. Vzdušje je polno življenja – slišiš lahko glasbo kitaristov, klepet ljudi v različnih jezikih in občutiš spokojnost, ko sonce zahaja nad mestom. Sončni zahodi poskrbijo, da se čarobnost mesta resnično vtisne v spomin. Vsak dan, po tem, ko sonce zaide, se mladi zbirajo v četrti Bairro Alto, ki takrat zaživi kot središče nočnega življenja, kjer se ulice spremenijo v en velik žurerski prostor. Znanje portugalščine za življenje v mestu ni potrebno, saj skoraj vsi tekoče govorijo angleško. Iz Lizbone je najbližja plaža v Carcavelosu, do katere se pripelješ z vlakom v približno 20 minutah.

Sobo sem našla na obrobju mesta, vendar še vedno v povezavi z metrojem, tako da mi pot na fakulteto ni vzela veliko časa. Imajo super metro povezave, prevoz z mestnimi avtobusi je nekoliko slabši, posebnost pa je ta, da moraš šoferju pomahati, če želiš, da ti ustavi. Ugoden je prevoz z Bolt taksiji, ki so res poceni, zato so super za prevoz z letališča ali ob pozni nočni uri, ko metro ne vozi več. Nastanitev sem našla na Uniplaces. Čeprav je najboljše rezervirati čim prej, sem imela srečo in sobo uspela najti šele junija. Vreme je vedno sončno, pogosto pa, predvsem pozimi, nastopi deževno obdobje in močan veter, ki rado vztraja tudi cel teden. Ker so restavracije vedno polne, je pogosto potrebna rezervacija, ki jo lahko narediš preko aplikacije The Fork.

Fakulteta in študijski proces

Na fakulteti poteka pouk domačinov in tujcev v 5. letniku v angleščini. Fakulteta gosti veliko Erasmus študentov, količinsko skoraj primerljivo z domačini. Skoraj vso delo se opravlja v skupinah. Instituto Superior Técnico je ena najbolj cenjenih fakultet na Portugalskem. Imajo dolgo tradicijo in razne študentske kulturne običaje skozi leto. Organiziranih je bilo tudi veliko dogodkov in druženj. Domači študentje pogosto nosijo dolge črne halje, ki so tradicionalno oblačilo študentov. Ta uniforma naj bi bila celo navdih za pisateljico Harry Potterja. Dela na fakulteti je bilo veliko, vendar se je vedno našel čas za druženje, raziskovanje mesta, skok na plažo in potovanja. V času izmenjave sem potovala tudi v Porto, Madeiro, Porto Santo, okoliška mesta Lizbone in Španijo. V semestru imajo tudi več prostih dni in dvotedensko izpitno obdobje. Ta čas sem po navadi izkoristila za potovanja, saj pisnih izpitov nisem imela.

Bila sem v Design studiju Paula Davida. V enem semestru smo zaključili seminarski projekt, nekateri domačini pa so v drugem semestru projekt še dodatno nadgradili in ga predstavili kot svojo magistrsko nalogo. Opravljala sem še predmet Building Studies, kjer smo v skupinah računali toplotno in energijsko učinkovitost, prezračevanje in akustiko stanovanjskega bloka. Seminars on Sustainable Development je še tretji predmet, ki sem ga opravljala. Tukaj smo bili študentje iz različnih smeri, ne samo arhitekture. Tedensko smo imeli gostujoča predavanja iz različnih aktualnih tem in napisali smo dva literature review-ja, enega samostojno in enega v skupini.

V seminarju smo imeli lokacijo projektiranja na otoku zraven Madeire – Porto Santo. Ta priložnost je bila čudovita, saj smo na otok tudi šli in ga podrobno raziskali. Gre za majhen otok, ki spada pod Madeiro. Ima močno identiteto in tradicijo, ki smo ju v projektu analizirali z željo, da ju ohranimo in povrnemo, kjer sta mu bili odvzeti. Naloga je bila zasnovati gostoljubni prostor za doživljanje tega otoka tako za turiste kot domačine. Naš cilj je bil ustvariti prostor, ki bi spoštoval preteklost in hkrati gledal v prihodnost ter tako zagotovil trajnostno doživetje za vse obiskovalce otoka Porto Santo. Čar otoka ne bi bil popoln brez prisotnosti vseh njegovih elementov. Naravne značilnosti, kot so drevesa, kamnite stene z vinogradi in vodne linije, sobivajo z umetnimi elementi, kot so obstoječe stavbe, lastniške meje in poti, ki obstajajo na ozemlju. Izbrano območje se nahaja v osrednjem delu ozemlja. Na tem območju opažamo neuravnoteženost med ostrimi privatiziranimi letovišči in naravnimi elementi otoka. Porto Santo si zasluži skromno arhitekturo, ki ceni ohranjanje narave. Letovišča so to zemljo preoblikovala v zasebne otoke, naš predlagani koncept pa to pregrado v naravi skuša odpraviti. Ustvarili smo pot, ki se vije skozi celotno območje, hkrati pa varuje sipine in ohranja varno razdaljo ter sledi pravilom otoka. S postavitvijo novih kamnitih zidov spodbujamo obnovo vinogradništva na otoku. Njihovo mrežo uporabimo za vstavitev nove arhitekture. Z nizkimi volumni, izdelanimi iz lokalnih materialov, nežno vključimo arhitekturo v okolje otoka. Stavbe so zasnovane tako, da veter prosto kroži med njimi, ohranjajo pa se pogledne linije. V njih vstavimo različne programe, ki se skladajo s potrebami na območju: to so vinska klet, izobraževalni center in nastanitveni objekti, ki so razdeljeni v več volumnov.