Izkušnja in utrip mesta:
Življenje v Parizu je bilo polno novih izkušenj. Vsak dan je prinesel nekaj drugačnega. Mesto je prežeto z muzeji, ki so za študente brezplačni, s številnimi znamenitostmi ter priložnostmi za nova poznanstva. Po mestu je bilo organiziranih veliko dejavnosti in dogodkov za študente – bodisi s strani fakultet, mesta ali različnih študentskih organizacij.
Sistem podzemne železnice omogoča izjemno hitro premikanje iz enega dela mesta v drugega, za lokacije zunaj pariškega okrožja pa je na voljo RER, hitrejša železniška povezava, ki te pripelje od točke A do točke B še hitreje. Do letališč vozijo RER povezave oziroma linija metroja 14, v primeru stavk ali zapor pa so na voljo tudi avtobusi.
Najzahtevnejši del izmenjave je bilo iskanje nastanitve. Sama sprva nisem imela veliko sreče – stanovanje sem našla šele dva tedna pred odhodom v Pariz. Na srečo so mi ga ponudili preko fakultete, delila pa sem si ga še z eno študentko. Nahajalo se je tik nasproti moje fakultete v Champs-sur-Marne, približno 20 minut vožnje z linijo RER A do centra Pariza. V študentskem domu so nam organizirali družabne večere, na voljo smo imeli menzo in pralnico. Res pa je, da osebje v domu niso govorili angleško, zato smo se večinoma znašli s pomočjo Google Translate.
Kljub vsem francoskim stereotipom so se mi ljudje zdeli zelo odprti in prijazni. Na izmenjavo sem odšla brez predhodnega znanja francoščine (Duolingo skorajda ne šteje), a se je izkazalo, da se da tudi tako preživeti. V šestih mesecih v Parizu sem osvojila osnove jezika, tako da v kavarnah Francozi niso več avtomatično začeli pogovora z menoj v angleščini. Velik uspeh!
Fakulteta in študijski proces:
Fakulteta, ki sem jo obiskovala, se imenuje Université Gustave Eiffel, smer pa École d’Urbanisme de Paris. Priporočam izbiro zimskega semestra, saj takrat potekajo vsi predmeti skozi celoten semester. V letnem semestru imajo predavanja le približno dva meseca, nato pa študenti, ki so redno vpisani, opravljajo študijsko prakso. V našem razredu nas je bilo 24, od tega le šest rednih študentov, večina pa je bila mednarodnih. V Franciji je magistrski študij razdeljen na dve stopnji, M1 in M2, kar študentom omogoča, da si vsako leto izberejo novo smer. Naša skupina je bila na ravni M2 – torej mednarodni master program – zato je celoten študij potekal v angleščini.
Glavni predmet, ki nam je vzel največ časa in energije, je bil Planning Studio. V manjših skupinah smo se lotili prenove zapuščenega kampusa v vzhodnem delu Pariza. Ostali predmeti so se močno razlikovali od vsebin, ki jih ponujajo na naši domači fakulteti, saj so bolj družboslovno usmerjeni. Večina študentov je imela družboslovno ozadje, medtem ko nas je bilo nekaj iz arhitekturnih fakultet. Zaradi tako raznolikih znanj je bilo delo v skupinah včasih precej zahtevno, a kljub občasnim konfliktom smo uspeli ustvariti odlične projekte.
Fakulteta je ponujala tudi tečaje francoščine, ki sem se jih na začetku večkrat udeleževala, vendar so se po približno mesecu dni začeli prekrivati s predavanji iz Planning Studia.
