IZKUŠNJA IN UTRIP MESTA
Liberec na Češkem, kjer sem bivala na izmenjavi je za tiste, ki ne grejo raziskovat živahnosti življenja v velikih mestih. Gre za mesto na severu Češke (1 uro vožnje od Prage), sredi hribov, obkroženo z gozdom in po velikosti nekako primerljivo z Mariborom.
Ob prijavi in sprejetju na TUL – tehniško univerzo v Liberecu, ti avtomatsko pripada soba v študentskem domu, kar pomeni, da ti stanovanja ni potrebno posebej iskati (cena na mesec je približno 140 evrov). Študentski domovi se nahajajo na vrhu hriba nad mestom v mirni soseski, nad katero se vzpenja gozd. Do fakultete je približno 10-15 minut hoje (pripravite se na precej strm klanec), do centra mesta pa približno pol ure; obstaja seveda tudi urejen in poceni javni prevoz z avtobusom, kar prav pride, da po nakupih v mestu, ne tovoriš vrečk s hrano pol ure v hrib. Osebno mi je veliko pomenila bližina narave; 5-10 minut nad ali pod kampusom se že najde sprehajalne in gozdne poti.
Prednost lokacije na severu Češke je pomenila bližino Nemških mest, kot je Dresden in Poljskega Wroclava, kar smo izkoristili z vikend izleti. Potovali smo tudi dlje; predvsem s flixbusom, znotraj države pa še z Regio jetom ali vlaki – javni prevoz super deluje in je za študente zelo ugoden (70% subvencija); zato sem velikokrat obiskala tudi Prago in druga češka mesta.
FAKULTETA IN ŠTUDIJSKI PROCES
Na fakulteti TUL so bila predavanja organizirana v dveh terminih; enkrat v češčini, drugič v angleščini; kar pomeni, da si imel predavanje vsak drugi teden. Delo na faksu je vključevalo tudi praktične vaje in delo po skupinah ter pripravo in izvedbo predstavitev projektov oziroma raziskav. Tujih in erazmus študentov je malo, zato so skupine in udeležba na predavanjih majhna; kar pa pomeni, da se ti profesorji bolj posvetijo, organizirajo izlet ali dva in je vzdušje precej sproščeno. Moje mnenje je, da so načeloma predavanja na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, v primerjavi s tistimi, ki sem jih poslušala na Češkem, kvalitetnejša oziroma je program drugače zastavljen. Vrednost večine predmetov je 1 ali dva kredita; samo predmet projektiranje (design studio) jih ima več, ter predmet art studio, ki jih ima 5. Uporaben se mi je zdel tudi predmet učenje Archicada, Autocada ali Revita.
V prvih dveh tednih smo študentje prejeli seznam seminarjev in tem, ki jih bodo obravnavali. Izbrali smo si dva ali tri seminarje in profesorjem poslali portfolio, ki so ga ocenili in nato sporočili ali smo sprejeti na seminar ali ne. Pri predmetu projektiranje, ki sem ga opravljala pri profesorju Samanu Saffarianu smo imeli navadno eno ali dve srečanji na teden v živo, eno pa preko zooma, na katerem je asistent razlagal uporabo programa Rhino in svetoval pri modeliranju projektov. Določeni seminarji so bolj prijazni erazmus študentom kot drugi, s profesorjem se pogovarjaš v angleščini, med tem ko so češki študentje svoje predstavitve predstavili v češčini. V začetku tedna smo se srečali v prostorih seminarja (vsi seminarji se nahajajo v enem obsežnem prostoru, princip podoben kot na naši podstrehi), kjer smo študentje predstavili svoj potek dela / raziskavo / napredek oblikovanja projekta; navadno pred vsemi, čemur je sledil komentar profesorja in usmeritev za nadalno delo. Na prvem srečanju v tednu, smo se torej pogovarjali kaj delamo – bomo delali, na zoom korekturah pa kako smo – bomo delali. Velik poudarek je bil na raziskavi in 3D modeliranju, zanimala jih je predvsem forma in končna 3D maketa, ter »zgodba« o procesu dela in zagovor koncepta.
Ukvarjali smo se z oblikovanjem vile. Začeli smo z razumevanjem vile kot tipologije in raziskali zgodovinske primere, nato pa prek izbranega arhetipa, s katerim si se v programu rhino nato »igral« in ga preoblikoval, povezoval in osmišljal prek raziskav in eksperimentiranja. Sama sem si izbrala kozolec kot arhetip, zasnovo vile pa navezala še na določene japonske principe gradnje; kot je sestavljanje tlorisa po mreži tatamija, notranje dvorišče ter princip zlaganja lesenih elementov brez vijakov. Nazadnje pa smo samo vilo še umestili v prostor oziroma teren.
