Izkušnja in utrip mesta
Pariz je zelo živahno mesto, ki ponuja ogromno kulturnih in umetniških prireditev. Nočno življenje je bogato in najde se nekaj za vse okuse. Francoska administracija je znana po tem, da je po nepotrebnem zakomplicirana, kar se je iskazalo za dejstvo. Za preprosta administrativna opravila pogosto potrebuješ francosko telefonsko številko in bančni račun. Zdravstvo je za tujce ugodno in dostopno, če se gre za preprost obisk k splošnemu zdravniku. Vse dodatno se zna za tujca zakomplicirati, saj evropska kartica zadravstvenega zavarovanja krije predvsem obisk urgence. Narave v mestu ni veliko, zato je za dozo zelenja treba vsake toliko zapustiti prestolnico. Stroški življenja v mestu so zelo visoki v primerjavi z Ljubljano. Na mesec je treba predvideti med 300 in 500 EUR za stroške življenja. Stanovanjski trg je prenasičen zato je zelo težko najti stanovanje. Veliko je tudi prevarantov, ki ciljajo na tujce, ki se v času iskanja še ne nahajajo v Franciji. Za sobo v “colocation“ s cimri je treba na mesec odšteti med 650 in 800 EUR. Pogoji za najem stanovanja so zelo strogi in nedosegljivi za tujce, zato je lažje in cenejše najemati sobo v študentskem domu (vendar je tam sama nisem uspela dobiti, tako da s tem nimam izkušenj). Potovanje po Franciji je ugodno in dostopno, saj obstaja veliko hitrih vlakov in avtobusnih povezav. Veliko je tudi letalskih ali železniških povezav s sosednjimi državami.
Na izmenjavo sem se odpravila septembra 2019 in imela srečo, da sem Pariz lahko doživela v njegovem polnem čaru, preden so se začeli uvajati ukrepi za zajezitev pandemije COVID-19. Trenutno v Parizu opravljam prakso v arhitekturnem biroju in življenje v mestu danes se ne primerja z vzdušjem, ki je prevladovalo pred pandemijo. Večina kulturnih ustanov je zaprtih ali deluje okrnjeno (odvisno od obdobja karantene), nočnega življenja in kulture kavarn ni več, nasplošno prevladuje občutek zatona. COVID-19 ukrepi so močno okrnili socialno življenje in možnost spoznavanja ljudi. Arhitekturni biroji jemljejo manj študentov na prakse, saj se je konkretno zmanjšalo število novih projektov, ki prihajajo v biroje. Prihodnost je zelo nesigurna, kar je več kot otipljivo v vzdušju mesta. Kvaliteta življenja je neprimerljivo nižja od tiste pred pandemijo, saj je mesto oropano vseh dejavnosti, ki so mu predhodno dajali svoj poseben čar.
Fakulteta in študijski proces
Med študijsko izmenjavo sem obiskovala fakulteto ENSAP La Villette. Izbor predmetov na fakulteti obsega zelo širok spekter, od scenografije, grafičnega oblikovanja pa do fotografije. Pri večini predmetov delo poteka v skupinah. Metoda dela in ocenjevanja se razlikuje od slovenskega v tem, da je manj oddaj tekom semestra in se med letom predvsem razvija en projekt, ki je ocenjen na končni predstavitvi. Integracija med domače študente je zahtevna, predvsem, če znanje francoščine ni na taki stopnji, ki bi omogočala konverzacijo. Veliko profesorjev je prilagodljivih in se z jezikom potrudijo prilagoditi študentom, vendar pa so vsa predavanja v francoščini.
Delo v podjetju in izkušnje iz prakse
Naloga: Zasnova prenove strehe agencije v kateri sem opravljala prakso.
Ko sem zaposlene vprašala, kaj si želijo na prenovljeni strehi agencije, je postalo jasno, da si ljudje želijo kraj, kjer se bodo lahko sprostili, si oddahnili, se družili in bili ustvarjalni.
Delo, kakršnega poznamo danes, je sestavljeno iz večih elementov, med katerimi prevladujeta proizvodnja in socializacija. Med COVID-19 karanteno smo bili delavci, šolarji in študentje prikrajšani za bistveni socialni aspekt življenja, ki ga pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega. Socializacijo je nadomestilo usklajevanje preko e-mailov in Zooma.
Služba ni le delo in produktivnost. Post-COVID delovni prostor je okolje, ki spodbuja družbeni vidik. Kakovosten družabni prostor je prostor, kjer ljudi združuje skupna dejavnost.
Projekt prenove strehe agencije je zasnovan kot natečaj za izdelavo strešnega paviljona, ki se ponavlja vsako leto in posledično kreativno stimulira agencijsko osebje in nudi miselni odmor od dela na obsežnih projektih na katerih zaposleni delajo od 5 do 10 let. Monotonost vsakdanjega življenja je prekinjena in ljudje se združijo, da sodelujejo pri dinamičnem in eksperimentalnem projektu.
Projekt strehe postane prostor za socializacijo, ustvarjanje in sprostitev.
Predvideni so fiksni in trajni elementi, ki vključujejo stopnice, ograjo, ki obdaja streho, in pokrit prostor.
Vsako leto se tradicija ponovi in v starem prostoru poteka delavnica na kateri nastane nov projekt. K sodelovanju pri projektu lahko povabijo tudi študente arhitekturnih in oblikovalskih šol.
