Izkušnja, fakulteta in utrip mesta
Erasmus izmenjava je definitivno ena mojih najlepših in najbolj nepozabnih izkušenj v življenju. v Grčijo sem šel poln pričakovanj in z rahlim strahom nepoznavanja okolice, ki pa se je v trenutku razblinil ob prihodu tja. Največje bogastvo, ki sem ga pridobil je neverjetno število prijateljev iz veliko različnih držav, s katerimi sem še vedno v stiku in nameravam tudi ostati, s katerimi sem delil vse izkušnje in premagoval ovire. Zavedal sem se, da smo vsi erasmus študenti v enaki situaciji, kjer nikogar in ničesar ne poznamo, zato res ni bilo težko spoznati novih ljudi. Velika zahvala gre ekipi študentov ESN – Erasmus Student Network, ki so organizirali vse dogodke, izlete in zabave skozi celoten semester in nas tako odlično vpeljali v erasmus svet. Prav tako so mi zelo pomagali z iskanjem in izbiro stanovanja, ki je na daljavo, v tuji državi nekoliko problematično. Z njim sicer nisem bil najbolj navdušen, je pa res, da je bila lokacija oddaljena samo 5 minut hoje od fakultete in da v njem nisem preživel veliko časa.
Prvi vtis o fakulteti je bil nadvse zanimiv. Ko sem prvič vstopil na njeno območje, sem se zbal, da sem na napačnem kraju, saj so imele stavbe razbite šipe, povsod so bili grafiti in potepuški psi. Vendar se je na moje presenečenje sčasoma izkazalo, da je njihov princip učenja zelo podoben našemu. Profesorji so polni znanja, predavanja so zanimiva (kadar so v angleščini), seminarsko delo pa poteka enako kot pri nas, v več skupnih prostorih za izmenjevanje idej, nekateri se lahko tudi primerjajo s podstreho na našem faksu v Ljubljani. Edina ključna razlika je, da je del ustanove v Atenah sedež študentske anarhistične skupine, ki so si del stavbe tudi prisvojili kot “squat”. Izkušnja je bila definitivno enkratna, vendar pa so jo vsake toliko časa zmotili protesti. To je bila tudi največja slabost študija, saj so protesti lahko trajali tudi po dva tedna.
V tem času so nam odsvetovali gibanje na prostem, sploh pa prihajanje na fakulteto, zato smo čas izkoristili za izlete po Grčiji in se tako tudi sami kaj naučili iz prve roke. Obiskali smo skoraj vse okoliške otoke, saj poletja tam trajajo res dolgo, karte za trajekt pa so razmeroma poceni, povzpeli smo se na Olimp, obiskali Meteoro, Delfe, Mikene, če pa smo našli poceni letalske karte pa tudi Istanbul ter Jordanijo. Izlet, ki mi je ostal najbolj v spominu je bil na otoku Ikaria in je bil organiziran s strani fakultete pri predmetu Systematic analysis of vernacular buildings and settlements. Ob raziskovanju otoka smo dokumentirali zapuščene tradicionalne hiše in vasi in se spoznali z lokalnimi skupnostmi, hkrati pa sem raziskoval tudi otoške skrite znamenitosti po poteh slavnega Le Corbusierja.
Kot mesto imajo Atene dva obraza: lepoto gledano na celoto in umazanost, nevarnost v vsakdanjem življenju. Kot vsako velemesto so tudi Atene polne kriminala, torej je treba biti zelo pazljiv, sploh ponoči! Je pa največji užitek živeti v mestu, kjer se lahko vsak dan povzpneš na Akropolo, ljudje pa so zelo mediteransko sproščeni in prijazni. Problematika okoliščin epidemije na moj študij v tujini ni zares vplivala, saj sem Atene zapustil začetek marca, ravno ko se je stanje začelo slabšati tudi v Evropi. Iskreno pa je ta situacija zelo pripomogla odnosu z mojimi novimi prijatelji, saj smo bili vsi v isti situaciji oziroma v karanteni doma, kar pomeni, da smo stike nadaljevali preko interneta.
Kljub vsem negativnim presenečenjem pa še vedno močno stojim za svojo izbiro in jo tudi predlagam vsakemu nekoliko avanturističnemu študentu, saj je izkušnja res nepozabna in celo edinstvena, kot v smislu oblike študija, kot v zaznavi mestnega življenja.
Seminarski projekt in študij
Naloga seminarskega dela v semestru izmenjave je bil projekt Arhitekturnega inštituta Aten.
Stoji na neizkoriščenem območju parkirišča ob pomembni prometnici Leof. Alexandras v predelu mesta, ki se imenuje Exarchia. Koncept izvira prav iz neposredne bližine zelo prometne ceste, saj smo predprostor ali trg stavbe dvignili na nivo, ki je izoliran pred hrupom, prehodnost območja pa je še vedno mogoča. Glavni prostor – trg obdajajo kubusi glede na višine in odmaknjenost okoliških stavb, predvsem pa je pomemben volumen ob cesti, ki nadaljuje veduto obcestne zazidave, hkrati pa ščiti program v notranjosti območja.
Program sestoji iz razstavnih prostorov, arhitekturne knjižnice in arhiva, pisarniškega dela, konferenčnih prostorov in pa bara.
V pritličju se okoli trga vrstijo bolj javni programi, kot so bar, vstopni razstavni prostor in pa večnamenska dvorana. Slednja lahko deluje tudi kot neodvisen program, saj je lahko ločena od ostalih delov stavbe, odpira pa se tudi na sosednjo ulico. Razstavni prostor se nato, po principu Raumplana, nadaljuje skozi povezan tronadstropni prostor, ki ustvarja zanimive ambiente in poglede na eksponate. Oblikovan je na način, da v obiskovalcu vzbudi zanimanje takoj ob vstopu v stavbo, saj je vedno vidno nekaj več v nadaljevanju. Kot ozadje umetniškim delom služi park Pedion tou Areos, ki je viden skozi ogromne steklene površine. V višjih nadstropjih linijskega dela kompleksa se pojavi program knjižnice, ki se po višini stopnjuje od najbolj javnega, do zasebnega dela, od knjižnih polic, do čitalnice in arhiva. Kot najbolj javen prostor je vstopni del odprt tudi proti spodnjemu nadstropju razstavnega programa, da se ambient prenese v knjižnico. Umetniška dela povezujejo celotno stavbo, saj se v prvem nadstropju razstavni prostor razširi tudi nad avditorij, kjer se začne administrativni del stavbe. Služi tudi kot galerija, ki gleda na spodnji trg in dogajanje na njem. Pisarne so organizirane fleksibilno, s skupnim prostorom za sestanke, jedro ob njih pa služi kot vhod in pa povezava z avditorijem oziroma pritličjem. ob jedru pelje tudi dovoz do garaže, ki se nahaja v kleti.
Glede na toplo grško podnebje je fasada zasnovana s senčilnim sistemom, ki preprečuje dostop sončne svetlobe globoko v prostor, hkrati pa je to pomembno za ohranjanje knjig in razstavnih eksponatov.
Projekt smo zaključili kot konceptualno zasnovo, saj je tehnični del oblikovanja stavbe potekal v drugem semestru seminarja.
