Izkušnja, fakulteta in študij
Mislim, da je bila Faculdade de Arquitectura v Lizboni zelo dobra odločitev za opravljanje Erasmus izmenjave. Fakulteta ni samo arhitekturna in urbanistična, temveč ima tudi programe kot so industrijsko, modno oblikovanje; posledično je šola kar velika, na izbiro pa je zaradi tega tudi veliko različnih predmetov. Na fakulteto pride veliko Erasmus študentov, zato imajo glede izmenjav na fakulteti dobro organizacijo. Za Erasmuse imajo posebej pisarno, kjer ti zaposleni veseljem pomagajo in te usmerijo; na začetku mojega prvega semestra so imeli študente, ki so študentom na pomagali izbrati predmete in sestaviti urnik. Za študente na izmenjavi so leta, ko sem jaz prišla, začeli izvajati predmete v angleščini, kar je bilo veliko olajšanje; pa tudi pri nekaterih predmetih, ki zaradi manjšega števila tujih študentov niso bili izvajani v angleščini, so profesorji bili prijazni in so povedano sproti razlagali. Nasploh me je pozitivno presenetil odnos profesorjev, saj so bili vsi zelo prijazni in sprejemajoči do tujih študentov.
Seminarji so bili organizirani po letnikih, bila sem v ‘Erasmus’ seminarju, ki je imel večinoma tuje študente ter nekaj portugalcev (bilo nas je okrog 30). Profesor je bil zelo prijazen, pripravljen pomagati. Bilo je super, vzdušje je bilo zelo sproščeno ter dobro za spoznavanje ljudi in tkanje prijateljstev.
Življenje v Lizboni je bilo zelo zanimivo. Živela sem blizu fakultete, stran od centra mesta, kar je sicer bilo za vsak dan praktično, saj sem lahko (sicer v strm hrib) do fakultete šla peš; vendar bi, če bi še enkrat izbirala, raje živela bližje samem centru mesta, saj je tam več dogajanja. Na začetku se mi je mesto zdelo neurejeno in kaotično; vendar ko sem se na to navadila, sem začela ugotavljati, da ima ogromno zanimivih prostorov in, ki jih je vredno obiskati – parki, razgledne točke… Poleg tega je v mestu vedno neko dogajanje – od social club-ov, z lokalnimi koncerti ter jam session-i ob večerih, do različnih razstav.
Javni prevoz je, kljub temu da avtobusi velikokrat zamujajo, dobro organiziran, saj je bolj pogost kot v Ljubljani. Z mesečno karto, ki študente stane 30eur, lahko uporabljaš avtobus, tramvaj, metro, lokalni vlak, dvigala v mestu, ter trajekt, ki pelje prek reke. Z javnim lokalnim prevozom lahko obiščeš Sintro, Cabo da Roca, Cascais, veliko čudovitih plaž,…
Mislim da je praktično poiskati namestitev dovolj zgodaj, saj so cene sob visoke, pa tudi hitro poidejo. Glede namestitve v študentskih domovih nimam informacij, vsi, ki jih poznam, smo živeli v zasebno najetih domovih, večinoma prek posrednikov, kot so Uniplaces.
Drugi semester, ki bi ga morala preživeti v Lizboni se je začel obetavno, nato pa se je pojavila epidemija in fakulteto so zaprli, najprej za 2 tedna. Prvi teden je bilo vse kaotično, sploh nismo vedeli, ali bomo in kako bomo nadaljevali semester, nato pa so po tednu vzpostavili sistem predavanj prek Zooma. Ko smo prejeli sporočilo, da fakulteta zapira vrata, sem se odločila, da odidem domov na obisk, dokler se situacija ne umiri, kar pa je trajalo do konca semestra. V tem času – od sredine marca do konca junija – sem vse predmete opravljala od doma prek Zooma.
Seminarski projekt
Filter of the Senses; Nina Dolar, Mario Peter Koch; prof. Miguel Batista Bastos
The site is situated in a beautiful location of Coastal Cliff of Costa Caparica.
The place is very distinct with the topography of the fossil cliff, whose edge points us to the infinite views and sounds of the ocean with the 40km long sandy beach of Costa Caparica laying below us. The path that connects all starts near the valley on a modest location with the view of the cliff from below, brings us upwards to the points of interest laying on the cliff. The path tries to expose us to the beautiful natural surroundings. As the location has a very strong impact on the visitor, the intervention tries to be as modest as possible to not make a strong impact on the environment.
The cliff comes with it’s distinctive vegetation and wildlife that we can encounter while exploring the site. With the concept of the filter of the senses of the museum building, it tries to make the visitor in touch with nature, exposing him to his senses – smell, touch, vision, sound and taste.
