Izkušnja in utrip mesta
Eindhoven je prestolnica nizozemske južne regije Brabant, kjer ljudje veljajo za bolj sproščene kot tisti na severu. Tu domuje tehnološko podjetje Philips, ki je zaslužno za velik del njegovega razvoja (tudi za nastanek nogometnega kluba PSV, ki je eno izmed najboljših ekip na Nizozemskem).
Tehnična univerza, katere del je tudi fakulteta za arhitekturo, je eno izmed gonil mesta in se nahaja relativno blizu njegovega središča. Na sodobno opremljenem kampusu stojijo vse fakultete (univerza ni razpršena po celem mestu kot v Ljubljani). Študentom so dodatno na voljo laboratoriji, delavnice, vse potrebno orodje, 3d printerji (tudi taki z betonom) ipd. tako da lahko ob izdelovanju modelov preživiš dosti časa (v kolikor izbereš takšne predmete). V primerjavi z našo fakulteto bi rekel, da je tu večji poudarek tudi na pisanju poročil in raziskovanju. Količinsko je dela približno enako (seveda odvisno od izbranih predmetov), tako da boš nekaj časa gotovo preživel za računalnikom. Študijsko okolje je zelo internacionalno saj je kar tretjina vseh študentov mednarodnih (podatek velja tudi za celotno Nizozemsko), poučevanje pa je v celoti v angleščini (predavanja, vaje in delo v skupini), s katero brez težav shajaš po celotni državi. V sklopu kampusa je tudi športni center, kjer za 80 evrov za pol leta dobiš dostop do fitnesa, bazena, organiziranih športnih vadb ipd. Možnost imaš tudi udejstvovanja v raznih interesnih študentskih združenjih.
Eindhoven je sicer mesto v velikosti Ljubljane, ki ima kot vsak nizozemski kraj izjemno dobro infrastrukturo za vožnjo s kolesi, s katerim lahko primerno hitro dosežemo vse njegove dele (do letališča z RyanAir bazo imamo na tak način le 25 minut). Njegov najem ali nakup je zato obvezen (priporočam najem preko podjetja Swapfiets)! Zaradi majhne velikosti države (dvakratnik Slovenije) se čez vikend splača obiskati tudi okoliška mesta (Amsterdam, Rotterdam, Antwerp, Utrecht …). V kolikor potuješ s prijatelji (ki jih boš gotovo spoznal) kupite železniško karto “NS Group Ticket”, katere cena se ob večjem številu potujočih ljudi zniža (če potuješ sam priporočam nakup karte “NS Weekend Vrij”, ki za 32 evrov čez vikend omogoča neomejena potovanja z vlakom). Če nameravaš obiskati večje število muzejev (Nizozemska jih ima največ glede na površino države) je za 64 evrov obvezen nakup “Museumkaart”, ki omogoča vstop v (skoraj) vse.
Fakulteta in študijski proces
Pred začetkom izmenjave sem moral izbrati seminar (“Masterproject”), ki za razliko od našega traja samo 1 semester in je vreden 10 kreditnih točk. Lahko sem izbiral med približno sedmimi, pri čemer je imel vsak različno temo. Nekateri so bili orientirani bolj raziskovalno (uporaba AI v arhitekturi, 3D modeliranje, recikliranje), drugi so bili “klasični” oz. nekaj takega na kar smo navajeni pri nas. Obseg dela med njimi je prav tako kot pri nas lahko kar različen (v prvem tednu mi je bilo omogočeno, da sem se med seminarji tudi prestavil). Izbral sem takega, kjer smo vsi v njem zasnovali vsak svoj muzej. Naloga je zahtevala oblikovanje razstavnega prostora za dela različnih sodobnih umetnikov na nizozemskem podeželju.
Svoj objekt sem umestil med drevesa v naravi. Ideja je, da obiskovalci pustijo svoje prevozno sredstvo na par sto metrov oddaljenem obstoječem parkirišču samostana trapistov in se do muzeja odpravijo peš. Po poti jih vodijo posejana posamezna umetniška dela, katerih število se, ob približevanju k objektu, povečuje. Premišljena promenada se vanj krožno zavije, pri čemer se naravni svet dreves in močvirja počasi menja s človeško izdelanimi umetninami. Teh je največ v fleksibilno zasnovanem okroglem atriju. V pot so integrirane tudi hotelske sobe in umetniški studiji, ki obiskovalce povabijo k sodelovanju pri oblikovnem procesu in jim nudijo možnost novih načinov interakcije z umetnostjo. Razstavljiv objekt skuša biti v harmoniji z okolico in je zasnovan iz okoliškega lesa. Strukturna debla so zapičena v zemljo, tla objekta pa so rahlo dvignjena kar omogoča prost prehod flore in favne pod njim.
