IZKUŠNJA IN UTRIP MESTA
Na svojo izmenjavo sem se odpravila dokaj zaletavo in z željo po begu iz cone udobja. Mesto sem si nagledala zgolj iz par google fotografij in povprašala malo okrog kdo je bil tam in kako mu je bilo. Do tedna pred odhodom, ko je bilo potrebno začeti študirati, nisem naštudirala niti vremenske karte. Vedela sem samo, da bom bivala v Španiji, ob Atlantskem oceanu, kar je bilo zame dovolj.
Moram priznati, da je bila moja izkušnja dokaj drugačna od te, ki sem si jo predstavljala preden sem se preselila v A Coruno, vendar nikakor ne obžalujem svoje odločitve. Hitro se je izkazalo, da Galicija ne pripada enaki sončni, barviti španiji, ki jo vidimo na večini razglednic iz Valencije in Barcelone. Cena, ki jo človek pač plača za življenje ob oceanu, je tudi oceansko podnebje. Kar pomeni veliko, veliko, veliko vetra in dežja. Vendar ne razumeti narobe. Tudi deč in veter sta prinesla svoj čar. Spoznala sem kako v takšnem vremenu delujejo ljudje, ki tam prebivajo več kakor le skromnih 20 mesecev. Vse kar ni naliv, se ne klasificira, kakor dež. Arhitektura mesta je polna kolonad in prehodov, ki nudijo skupno zatočišče pred nalivi, ki bi te sicer v trenutku premočili do kosti. Veter omogoča deskanje na valovih, v katerem uživajo domačini od majhnih nog do pozne starosti. Priznam, da sem v času svoje izmenjave dež mnogokrat preklela, ampak sem se nanj tudi hitro privadila in se v njem pogosto do solz nasmejala. V begu pred dežjem sem spletla tudi ena tesnejših prijateljstev in padla v marsikateri globok pogovor ob stiskanju pod nadstreški lokalov. Menim, da je na koncu koncev dokaj vseeno koliko se pripravljaš na izmenjavo in študiraš kam boš šel, če boš imel sonce ali dež… gre namreč za edinstveno izkušnjo, na katero boš gledal z nostalgijo in hvaležnostjo vse življenje.
FAKULTETA IN ŠTUDIJSKI PROCES
Moj prvi vtis fakultete je bil intenziven. Brutalistična stavba, na vrhu hriba, ki spominja na dom super zločinca, me je hkrati malo prestrašila, hkrati pa navdala z radovednostjo, ali bo tudi program fakultete odseval njeno zunanjost. Izkazalo se je, da jo v bistvu tudi je. Študij je bil zelo tehnično ter analitično usmerjen, kar je odsevalo hladno in pravilno obliko betonskega kubusa, v katerem sem se izobraževala dva semestra. Moram priznati, da ni bilo dosti kreativne svobode in je velik del pouka temeljil na analizah. Kljub temu, pa sem na ta način dobila priložnost, za pridobitev znanj, ki jih mogoče ne bi pridobila na fakulteti v Ljubljani. Naučila sem se dva nova programa in poglobljenega pristopa k analiziranju vseh aspektov pred projektiranjem.
Predmeti so v veliki večini bili izvedeni v angleščini. Le v par primerih se je zgodilo, da so bila predavanja v španščini, vendar so se profesorji skoraj brez izjeme potrudili in nam sproti prevajali, ali omogočili na druge načine, opravljanje predmeta v angleščini.
