Izkušnja in utrip mesta
Na sever me je vleklo že dolgo. Da ima naša fakulteta povezavo z Norveško, sem odkrila med koronskim dolgočasenjem, ko sem si želela biti povsod, samo ne doma. Takrat se je porodila ideja, ki je nato štiri leta čakala na svoj trenutek; dva prenapolnjena kovčka in letalska karta proti Bergnu. Še zdaj se spomnim pristanka in kako hitro sem se kar na letališču preoblekla iz kratkih hlač. Bil je avgust, poletje pa je bilo že zdavnaj mimo.
Bergen je posebne sorte mesto. Drugo največje na Norveškem bi po številu prebivalcev lahko primerjali z Ljubljano, po vremenu pa, no ja, z Londonom. Po nekaj dneh hitro ugotoviš, da dežnika ne boš več odpiral, se boš pa »zakeširal« za dobro vodoodporno jakno. Ta te spremlja čisto povsod: na faks, na Ulriken in druge hribe, v koče z novimi prijatelji, na ribolov, do savne, do Bodege na najcenejše pivo, z Norvežankami na štrikanju, pa na kajaku okoli mesta. Čaka te na pomolu, ko skočiš v ledeno morje, te skuša pogreti ob severnem siju in morda celo pride s tabo vse do severa, da se skupaj sončita ob polnočnem soncu.
Prvi in največji šok je bil faks – BAS. Zasebna arhitekturna šola s 150 študenti, umeščena v nekdanjo tovarno: na pomolu privezan kajak, pred knjižnico ribiške palice, kupi materiala na dvorišču in izjemno opremljena delavnica. Profesorji in študenti prihajajo z vsega sveta, kadri se menjajo vsakih šest let, mentorji so arhitekti in umetniki, vsak seminarski prostor pa je popolnoma drugačen in izjemno ustvarjalen. V kleti so ogromni silosi, kamor študentje spravljajo svojo kramo; med urami pa se pogovarjajo tudi o duševnem zdravju in feedbacku. Vse deluje po principu samoiniciative in skupnostne skrbi. Kuhinjo so zasnovali v sklopu seminarja, knjižnico prav tako, celo savna je študentsko delo. Resnično daje občutek, da je fakulteta last njenih študentov.
Urnik je preprost: ponedeljek – seminar, torek – seminar, sreda – seminar, četrtek – seminar, petek – ja, seminar. To je tvoj predmetnik: en seminar na semester, 30 kreditov in glava, ki je vedno v projektu. Kar zna biti odlično – če ti je projekt všeč. 😉
Fakulteta in študijski proces
Zimski semester sem dobesedno preplavala v vodi. Seminar Ocean Space se je (po naključju?) ukvarjal z Jadranskim morjem in njegovimi izzivi. Bilo je izjemno osvobajajoče zapreti AutoCAD, prijeti svinčnike v roke in risati prereze, prereze morskega dna. Od prerezov do urbanizacije morja, od morske trave do meduz, na slednje smo se osredotočili v naši skupini štirih in svoj projekt zaključili s kratkim stop-motion filmom.
V letnem semestru pa sem končno doživela tisto, kar verjetno nestrpno čaka vsak mlad arhitekt – priložnost, da svoj projekt tudi zgradi. Seminar Builders’ Hut se je v mrzlem februarju preselil iz toplih učilnic v ledeno halo Kjodehallen (USF). Da smo sploh lahko delali brez otrplih prstov, smo najprej postavili 21 metrov dolgo in 7 metrov visoko steno ter s starimi grelci redno povzročali izpade elektrike.
Seminar je deloval po konceptu odprte forme – osrednjem principu BAS-a. Ta pristop se pozorno odziva na to, kar na lokaciji že obstaja, se zna prilagoditi in ponuditi odprte možnosti uporabniku in času. Material smo pridobivali z raziskovanjem in ponovnim uporabljanjem: podrli smo staro garažo in njen les vključili v svoje projekte, brskali po odpadih, lovili priložnosti tam, kjer se je kaj rušilo, in ure preživljali na Finnu, norveški različici Bolhe. Naš cilj je bil spremeniti hladno industrijsko halo Kjodehallen v prijetno dnevno sobo. Imeli smo naročnika in rok, počutili smo se kot pravi arhitekti/gradbinci.
