Izkušnja, fakulteta in utrip mesta
Obiskala sem fakulteto za arhitekturo na Bolonjskem kampusu Cesena, kjer sem opravila prvi semester petega letnika. Vsi izbrani predmeti so bili namenjeni študentom četrtega in petega letnika – Urbanistično načrtovanje, Oprema prostora in muzeologija, Akustika in osvetlitev v arhitekturi ter predmet italijanskega jezika.
Dinamika dela je odvisna od profesorja, nasploh je pa učni proces dosti bolj sproščen. Delno sem prepričana da tudi zato, ker na Erasmus študente ne tako pritiskajo. Profesorji so nam Ceseno in Bologno zgodovinsko in arhitekturno natančno predstavili, dobila sem tudi čisto drugo perspektivo razumevanja arhitekture skozi njihovo razlago. Pristop do reševanja koncepta in dinamika dela je popolnoma drugačna, ampak z nekaj pomoči sovrstnikov dobiš hitro občutek kaj se od tebe pričakuje. Skiciranje in risanje na roko je skoraj neobstoječe, tako določeni profesorji zahtevajo ob oddaji projekta tudi pregled skicirke posameznega študenta.
Zdi se mi, da sem od Erasmus izmenjave pričakovala nekaj več, še posebej kar se študijskega procesa tiče. Zdi se mi, da je vse spreminjanje predmetnika in hitro zapolnjena mesta pri dobrih predmetih vse delovalo proti sodelovanju Erasmus študentov na prav teh predmetih, kar je dodalo negativen priokus. Spreminjanje predmetnika je bilo dosti, več kot sem pričakovala in neizogibno, saj so pol leta prej bili opisi predmetov in omejena števila študentov drugačna. Tudi razne rezervacije mesta pri predmetov niso bile možne zaradi neodzivnosti profesorjev iz gostujoče fakultete.
Živela sem v študentskem domu, kjer je bivalo 24 Erasmus študentov iz celega sveta. Za mesto v študentskem domu sem se dogovarjala dva meseca pred začetkom izmenjave, ter plačala mesec najemnine v garancijo za moj prehod. Življenje v študentskem domu sem si izbrala zaradi boljšega povezovanja z drugimi študenti, kar se mi zdi da je pomemben del Erasmus izmenjave. Tako smo skupaj raziskovali okoliška mesta, obalo in potovali tudi po celi Italiji.
Cesena je manjše italijansko mesto blizu Bologne, prevozno z kolesom in predvsem peš. Je dobra izhodiščna točka za obisk celotne Italije, saj so študentske vozovnice za vlak ali avtobus relativno poceni. V Ceseno pride vsako leto dosti Erasmus študentov psihologije in prehrambene tehnologije, saj sta to dva vodilna oddelka Bolonjske univerze v Ceseni. Sem prihajajo študirat študenti iz cele Italije, saj je študij zastonj in seveda priznan zaradi Bolonjske univerze.
Obiskala sem vsa sosednja pomembnejša mesta – Rimini, Verona, Ravena, Urbino, Pesaro, Bologna, ter republiko San Marino, potovala sem z vlakom, ki tam predstavlja glavni način potovanja. V začetku semestra smo vse vikende preživeli na obali v Riminiju, saj so temperature do poznega novembra bile zelo poletne in primerne za kopanje.
Zaradi epidemije Covid-19 sem izmenjavo zaključila tri mesece prej kot načrtovano, saj je bilo jasno da se bo sistem študija popolnoma spremenil. Tako sem izmenjavo zaključila preden sem začela raziskovalni del za magistrsko nalogo.
Predstavitev projekta
Mesto umetnikov – Prenova kompleksa Baraccano v Bologni
Kompleks Baraccano se nahaja na južnem robu starega obzidja Bologne, obdan z glavno cesto- obvoznico na jugu, ki poteka ob stari liniji obzidja, ter glavna dovodna tlakovana pot, ki se začne pri vhodnem portalu- Porta Santo Stefano in teče proti centru Bologne. Kompleks obsega prostore samostana, ki jih ima danes v uporabi vojska, cerkev Baraccano, ki ima posebno obliko, saj je del starega mestnega obzidja, ter park Barracano z razširitvijo samostana in privatnimi objekti takoj v bližini. Iz glavne tlakovane ceste, ki je na obeh straneh obdana z oboki, se priključi še zaščiten obokan podhod, ki pogled usmerja proti cerkvi Baraccano. Trg pred cerkvijo je danes v uporabi kot parkirišče. Park je znan kot prostor zabav in koncertov na prostem, občasno tudi kot atelje na prostem in prostor celodnevnih dogodkov saj je eden redkih večjih odprtih prostorov takoj ob centru Bolonje.
Prenova kompleksa Baraccano v Mesto umetnikov, zaradi pomankanja prostora Bolonjske univerze in zunanjih organizacij za umetnost in umetnike, predvideva prostore ateljejev, kjer bodo umetniki ustvarjali, skromna stanovanja za gostujoče umetnike, prostore za razstavljanje umetnin in dodatni zunanji večnamenski prostori. Vse skupaj sestavlja koncept strateške ureditve kompleksa Baraccano, ki je danes razdeljen, neurejen in neenoten del Bologne.
Mesto umetnikov, ki smo ga zasnovale tri erasmus študentke temelji na strateško razporejenih zonah- severozahodno kot nadaljevanje kompleksov stavb se nahaja najvišji objekt- 8 Stanovanj za umetnike, večnamenski prostori v pritličju in ateljeji v vrhnjih dveh nadstropjih. Kot nadaljevanje starega samostana je prizidek muzeja, ki stari samostan poveže v krožno celoto okrog novo nastalega atrija. Tako stari kompleks samostanskih prostorov postanejo razstavni prostori, ki se na treh nivojih povežejo z prizidkom muzeja. Vhod v muzej je nakazan s položno klančino, ki povabi v prvo nadstropje kompleksa. Glavni kompleks muzeja in knjižnica se nahajata nasproti cerkve Baraccano in s poklrožno obliko povabita v podhod, ki teče proti glavni tlakvani cesti. Tako trg pred cerkvijo dobi dinamično obliko. Park Baraccano ohrani svoj namen, le da se mu doda potrebne objekte, ki dopolnjujeo program parka. Ta leži dva metra nižje od nivoja trga, tako smo zasnovale »fasado« parka, ki je prehodni paviljon. Služi kot prostor za posedanje, sprehajalni prostor in jasen prehod med trgom in parkom. Ob robu parka stoji še manjši objekt-paviljon, ki služi kot vhodni portal parka in sedaj še kot razstavni prostor v parku.
Z ureditvijo smo dosegle, da je kompleks Baraccano začel delovati kot celota in da je dobil enotno podobo. Zasnova je samozadostna, saj programsko dopolnjuje samo sebe in ima možnost za širitev ali spremembo namena. Sledile smo ideji, da bi stari objekti na novo zaživeli in bili smiselno povezani z novimi objekti. Tako se prelivajo med sabo in ustvarjajo zgodovinsko navezavo, ki je pomembna za razumevanje zgodovine kompleksa Baraccano.
