Izkušnja, fakulteta in utrip mesta

Delo na obiskani univerzi je zelo kakovostno. Univerza je pravzaprav presenetljivo majhna a zelo vplivna mala stavba v Bruslju, ki je sicer del Univerze v Leuvnu, vendar se ne nahaja v mestu Leuven na območju z ostalimi univerzami.

Pouk je zasnovan predvsem za mednarodne magistre, ki prihajajo iz celega sveta in so navadno zelo izobraženi tuji zgradboslovci (arhitekti), ki jih je šola v Bruslju pritegnila, ker je dobro točkovana, hkrati pa ni tako draga za tujce kot nizozemske šole. Erasmusi se le priključijo zelo dobro sestavljenemu predmetniku za omenjene tuje poznavalce zgradboslovja (arhitekture).

Zelo všeč so mi bili odnosi na univerzi, oziroma okolje in način dela. Mentorji študente usmerjajo k preizpraševanju njihove zamisli, a jim pustijo precej proste roke pri sledenju smeri, ki so si jo izbrali. Tako je omogočena velika raznolikost izdelkov, ki so zelo kakovostni, saj vsi raziskujejo preko izdelka področje, ki jih osebno zelo zanima. Tudi v času samoosamitve zaradi bolezni, izražajo mnogo podpore in stika in nikdar ne izvajajo besednega nasilja, vsiljevanja zamisli ali manjvrednostnih delitev med študenti.

Zelo kakovostni so tudi strokovni predmeti, ki se ukvarjajo s predelavo stavbe v uporabno. Količina snovi pri strokovnih predmetih je zelo oklestena in prevedena v bistvena “pravila palca”, ki omogočajo precej natančno določitev stroškov in omogoča osnovno načrtovanje, nujno pri vsaki stavbi, ki stoji kot dobra zasnova za strokovnjake z vsakega področja. Res se zelo trudijo predstaviti le najbolj nujne zahteve, s katerimi se bodo vedno ukvarjali vsi zgradboslovci in vsa mejna področja puščajo za samostojno delo, v kolikor se bo s tem oseba ukvarjala. Predmeti so tudi zelo dobro podprti z ogledi gradbišč in uspešno zgrajenih zgradb.

Zelo dobri so tudi predmeti, ki se ukvarjajo z obravnavo problematike v družbi in pisanjem člankov. Zelo sem bil vesel pisanja članka kot utemeljitve raziskovalne naloge na zelo znanstven način, kar je dober temelj za vsakokratno razlago in utemeljevanje raziskovane naloge. Opredelili smo tudi širše zanke, ki naj jih načrtovalci upoštevamo: izvenzakonske naselbine, preseljevanje, trajnostni razvoj, varstvo dediščine in izletniki, prilagodljivost spremembam in predrugačenje vloge.

V Bruslju ni težko najti sobe (~550€/mesec), možno je tudi dobiti cenejšo nastanitev (~350€/mesec), kjer študent vsak teden daruje 1 h svojega časa za dogovorjeno dejavnost, način je imenovan gori “kot”. V Bruslju je tudi zelo razširjena slovenska skupnost (Evropski parlament…). Iz Ljubljane v Bruselj redno leti nizkocenovna letalska družba. Naravna domača hrana s kmetov in gostilne so zelo drage, se pa da kupovati poceni hrano na čudovitih napol zakonitih nedeljskih tržnicah.

Bruselj je takoj za Dubajem drugo mesto z največ manjšinami in tujci. Je zelo raznoliko in dejavnosti polno mesto: mnogo cenovno dostopnih možnosti ogledov neštetih muzejev, galerij, znamenitosti. Je pa res, da je bolj poslovno kot študentsko mesto (središče Evropske unije), kar pomeni, da je manj različnih zabav vsako noč (a vseeno precej). Tako veliko je raznih dejavnosti in skupin, da vsak najde nekaj zase.

Belgija se mi je od začetnega odpora ob prihodu iz čudovite z naravo bogate Slovenije res prikupila. Je izreden primer sobivanja različnih narodov, saj ne le, da je tu mnogo priseljencev: celotna država je sestavljena iz dveh narodnosti: Nizozemcev na severu in francozov na jugu. Resnično dobro razvito je kolesarsko omrežje: zares je kolesarjenje v mestu prijetno: široke steze, vozniki spoštujejo kolesarje, obstajajo ulice, kjer vozila ne smejo prehiteti kolesarjev. Izjemno enostavno je tudi potovanje po železniškem omrežju, ki je tudi zelo spodbujano in enostavno, ter tudi priljubljeno. Po zaslugi potovanja po Belgiji sem ob vrnitvi v Slovenijo podrobneje pregledal možnosti potovanja z vlakom  v Sloveniji in ugotovil, da imamo tudi mi prav noro dobre možnosti, le ne poznamo jih tako dobro (npr. 5 dni neomejenega potovanja med počitnicami za 15€).

Belgijo je čudovito odkrivati s kolesom, saj te Google maps pelje po manj nevarnih manj cestnih poteh. Obiskalo me je mnogo prijateljev, s katerimi smo tudi v času delne samoosamitve (karantene) precej nemoteno potovali po Belgiji in njenih sosednjih državah: Franciji, Nizozemski in Nemčiji. Dež in spremembe vremena so pogoste, vendar je dež ponavadi tako rahel, da ne premoči niti majice.

Belgijci, sploh Nizozemci pa tudi francozi imajo zelo dobro razvito pridobivanje znanja preko dela in obstaja mnogo možnosti za odhod belgijskih študentov v tujino, pomagati na dobrodelne dejavnosti in tako pridobiti širšo sliko o dejanskem dogajanju v svetu. Sam sem tudi sodeloval pri dejavnosti gradnje zavetišč (fb: Maggie goes to Leuven), ki jih je najela šola za čas prenove, po 2 letih pa se bo te vrhunske stavbe, ki začasnega videza / modern šotore postavilo v taborišča za begunce, kjer stalne zgradbe niso dovoljene in zato manjka kakovostnih nešotorskih zgradb.

Ukrepi so zelo smiselni in dobro pripravljeni, ljudje jih zaradi razumskosti spoštujejo. Najbolj manjka druženje v živo s sošolci v šoli.

Predstavitev projekta

Predstavljam enega izmed izdelkov pri majhnem polletnem predmetu združitev zamisli stavbe s strojnimi zahtevami stavbe. Izdelek predstavljam, ker se mi je zdelo delo pri omenjenem predmetu zelo celovito in kakovostno. Pri predmetu smo zelo stvarno predelali stavbo v delujočo zgradbo, kar omogoča boljši vpogled, v možnosti, ki so na voljo za načrtovanje in stvari, ki jih je teže izvesti v resničnosti.

Pri predmetu smo se razdelili v skupine sestavljene iz 3 tujih študentov (mednarodni magistri in izmenjave) in enega domačega študenta (nizozemsko govorečega). Vzeli smo že obstoječo, zapletenejšo in precej nedodelano stavbo izdelano v enem izmed nižjih letnikov enega iz skupine sodelujočih. Nato smo preko predavanj pri predmetu spoznali osnovne zahteve, ki naredijo stavbo delujočo: šlo je za precej grobo predstavitev vsega potrebnega, kar se vgradi v stavbo, da se jo zaščiti pred toplotno izgubo, ognjem in da se jo sploh napravi možno nositi obremenitve. Nizozemsko govoreči domači študenti so delovali kot posredniki med nami in njihovim pravnim sistemom, oni so se poglobili v skladnost s predpisi, tuji študenti pa smo si razdelili delo po sklopih: naprave za prezračevanje in ogrevanje, varstvo pred požarom, nosilno ogrodje.

Osebno mi je bilo res všeč, ko smo zares uporabili tudi zaščito pred soncem in namerno zasnovali pročelja tako, da zgradbo ščitijo pred morebitnim motečim soncem, ki zgradbo obseva pod različnim kotom: najpomembnejše je preprečenje bleščanja v pozno pomladanskem in zgodnje jesenskem času zjutraj in zvečer zaradi nizkega vzhodnega in zahodnega sonca, kar tudi naredi zaslone na pročelju vzhodnega in zahodnega dela stavbe gostejše.

Čudovita je bila izkušnja resnega skupinskega dela: naloge smo izvajali po predavanjih, kjer smo se študenti posedli skupaj za mizo in počakali, da so nas obiskali profesorji, ki so nam dajali tedenske popravke na mestu po seznamu: vsak teden nas je obiskal eden. Bili so štirje učitelji od tega je bile eden zadolžen za samo nosilno ogrodje, drugi za požarno varnost in napeljave (prezračevanje, vodovod, gretje), tretji za toplotno zaščito ovoja stavbe in zaščito pred neugodnimi okoljskimi dejavniki, kot je sonce, četrti pa je skrbel za obloge in stike različnih gradiv. V skupini smo si tudi razdelili naloge, kar je bila zame presenetljiva izkušnja, saj sem bil vajen predvsem načina dela, kjer mora vsak vse znati, vendar je bilo pri tem predmetu ključno le, da na koncu vsi razumemo vsebine, omenjene na predavanjih in kako so vključene v našo stavbo, ni pa bilo potrebno vsakemu posebej dokazovati znanja načrtovanja posameznega dela. Videlo se je tudi, da je v skupinskem delu mnogo več od le korakanja v pravilno smer dopolnjevanja stavbe ampak je mnogo temeljilo tudi na tem, da smo se pri delu zabavali in upoštevali mnenja drug drugega.

Na tem mestu naj omenim, da so bili tudi studii (seminarji) zelo kakovostni, morda spet zaradi sodelovanja v skupini. Prvo polletje smo delali po štirje člani skupaj, kar je sicer vodilo tudi do mnogokratnih kresanj mnenj, vendar je bila končna uredba mestnega predela tako kakovostna predvsem zaradi delitve dela in sodelovanja pri iskanju rešitev. V pol leta smo bili zmožni končati zelo zapleteno nalogo.