Izkušnja in utrip mesta
Za Deventer sem prvič slišala med pogovorom o vtisih nekdanjih udeležencev Erasmusa. Gre za mesto v vzhodnem delu države, poznano po svojem nogometnem moštvu in okusnem pecivu.
Za izmenjavo v Deventerju sem se odločila, ker so mi Nizozemska in Nizozemci zelo pri srcu. Letni semester 24/25 sem tako preživela na Saxion University of Applied Sciences (Hogeschool Saxion), program Urban Design. Še pred izmenjavo sem se udeležila tečaja nizozemščine, saj sem želela vsaj malo spoznati jezik države, kamor se bom preselila za približno pol leta. Pouk na Saxion University je sicer v celoti potekal v angleščini, sama univerza pa je prav tako med izmenjavo nudila začetni tečaj nizozemščine za Erasmus študente. Čeprav večina Nizozemcev razpolaga vsaj z osnovnim znanjem angleščine, toplo priporočam učenje osnov nizozemskega jezika, saj mi je to znanje večkrat pomagalo pri komunikaciji.
Z iskanjem stanovanja oz. sobe nisem imela nobenih težav, saj je za namestitev poskrbela univerza Saxion, ki ima v Deventerju študentski dom, namenjen tujim študentom, ki je od faksa oddaljen približno 10 minut hoje. Večina Erasmus študentov tam dobi sobo, vendar imajo prednost tisti, ki se prijavijo prej, zato sem poskrbela, da sem se prijavila kmalu zatem, ko me je Saxion pozval k vpisu. V študentskem domu si stanovanje deliš s štirimi drugimi mednarodnimi študenti, ki jih spoznaš šele ob prihodu v dom. Vsak ima svojo enoposteljno sobo, najemnina pa je bila v 2024/25 dobrih 500 EUR/mesec. Sprva me skrbelo, kaj pričakovati, vendar so bili strahovi odveč, saj sem dobila cimre, s katerimi sem se odlično razumela. Poleg tega je bilo v študentskem domu še veliko drugih mladih ljudi, s katerimi smo se družili in z zanimanjem spoznavali medkulturne razlike, univerza pa je na začetku semestra organizirala spoznavni večer za vse nove mednarodne študente 🙂
Deventer me je presenetil z več vidikov. Zaradi vrveža v mestu se mi je kraj zdel večji, kot je v resnici. Mesto ima odlično kolesarsko infrastrukturo, vendar pa je hoja po njem zaradi velike količine avtomobilov in pomanjkanja varne infrastrukture za pešce lahko nekoliko neprijetna. Znotraj mesta je sicer veliko storitev dobro dosegljivih peš in s kolesom. Mesec dni po selitvi sem si kupila rabljeno kolo, s katerim sem se vozila po nakupih, za potovanje med mesti pa sem uporabljala vlak. Ker so cene vozovnic precej visoke, smo se študentje večkrat poslužili vozovnic s popustom, kot so npr. skupinske vozovnice ali pa mesečna naročnina, ki omogoča brezplačne vožnje z vlakom med vikendi. Tako smo lahko videli precejšen del Nizozemske 🙂
Vsem introvertiranim študentom, ki oklevajo, ali naj se prijavijo na izmenjavo v Deventerju, bi rada sporočila, naj se vendarle prijavijo, saj bodo lahko vseeno imeli čudovito izkušnjo 🙂 Pro tip: če je v študentskem domu preglasno za učenje, se lahko odpravite v knjižnico – v centru Deventerja je krasna, sodobna knjižnica s prijaznim osebjem.
Svetujem tudi, da pred izmenjavo na Nizozemskem, ne glede na kraj, kamor odhajate, preverite, kakšne so tam cene najemnin (načeloma velja, da so bolj priljubljena mesta dražja za bivanje), koliko denarja bi okvirno porabili za javni prevoz vsak mesec in kako visoka je Erasmus štipendija za Nizozemsko. Dobro finančno načrtovanje vam lahko prihrani kasnejše zagate 🙂
Fakulteta in študijski proces
Na Saxion University sem študirala en semester, ki je bil razdeljen na dva kvartila, tako da smo imeli dve izpitni obdobji. Poslušala sem osem predmetov, od tega jih je približno polovica trajala en kvartil. Pouk smo večinoma obiskovali skupaj z nizozemskimi študenti. V času študija smo si ogledali več nizozemskih mest. Najbolj sta me navdušila ekskurzija v Nijmegen, kjer smo iz prve roke spoznali, s kakšnimi težavami se invalidi soočajo pri prehajanju skozi urbani prostor, in pa ogled centra Deventerja, kjer smo se učili o trajnostni mobilnosti. Saxion tudi zelo podpira sodelovanje univerze z zunanjimi akterji, kot so občine, podjetja in druge ustanove, poleg tega pa tudi spodbuja povezovanje različnih strok.
Seminar, ki ga na Saxionu imenujejo CityLab, je potekal skozi celoten semester, projekt pa je nastal v sodelovanju z občino Winterswijk, mestecem blizu nemške meje. Kljub veliki promociji Nizozemske kot dežele dobrih praks, se tudi tu mesta soočajo z različnimi izzivi. V okviru projekta smo izdelali načrt in vizijo za preureditev ene od ulic in glavnega trga v Winterswijku, da bi bila pešcem prijaznejša in da bi s pomočjo zelenja in vodnih elementov tam ustvarili prijetnejše in hladnejše okolje, predvsem v vročih poletnih dneh. Projekt je vključeval izdelavo podrobnih analiz lokacije, anketiranje lokalnih prebivalcev in uporabnikov, pogovore z občino in občasne korekture z mentorico, na podlagi katerih smo izdelali idejno zasnovo. Študenti smo se srečevali dvakrat na teden (ob ponedeljkih in četrtkih), z mentorico pa smo se dobili, kadar smo potrebovali dodatne informacije ali pa smo naleteli na zagate pri projektu. Opazila sem, da se je mentorica na Saxionu precej manj vključevala v projekt, kot sem bila navajena z domače fakultete, zmotilo me je tudi, da je bila pogosto nedosegljiva za korekture. Ker ni bila iz načrtovalske stroke, smo morali za urbanistične popravke prositi drugo profesorico.
Delo je pri naši mentorici potekalo v dveh pet- do šestčlanskih skupinah, v naši smo bili študentje z Nizozemske, iz Nemčije, Albanije in Slovenije, s področij urbanizma, arhitekture, prostorskega planiranja in smeri, ki se ukvarja s podnebnimi spremembami. Vsaka skupina je pripravila svoj načrt in pripadajoče vizualizacije, ki smo jih nato predstavili občini Winterswijk.
