IZKUŠNJA IN UTRIP MESTA
Dunaj se mi je zelo hitro izkazal kot idealno mesto: pregleden je, odlično povezan in ponuja izjemno kakovost bivanja. Javni prevoz deluje brezhibno, semestrska vozovnica za 70 € pa mestno mobilnost naredi še enostavnejšo. Kljub skoraj dvema milijonoma prebivalcev so razdalje obvladljive, struktura okrožij pa omogoča jasen občutek orientacije. Posebno sem cenil tudi zelene površine – od obsežnih gozdov Wienerwalda do Donave in Donauinsla, ki so mi pogosto služili kot prostor za sprostitev in pobeg iz vsakdana.
Študentsko bivanje se od Ljubljane precej razlikuje. Veliko študentov živi v starih, prostorskih stanovanjih, kjer je standard pogosto višji kot doma, druženje pa se večinoma dogaja kar v stanovanjih, saj ni študentskih bonov. Pri iskanju nastanitve se je izkazalo, da je dobro začeti vsaj nekaj mesecev prej.
Eden ključnih razlogov, zakaj sem izbral TU Wien, je izjemno širok in prilagodljiv nabor predmetov. Program res omogoča, da si študij sestaviš po svojem okusu – od teorije do urbanizma, projektiranja ali raziskovanja. Tudi način dela je nekoliko drugačen: veliko poteka skozi seminarje, kjer predavatelji zelo aktivno vodijo proces, profesorji pa se pojavijo na kritikah z jasnimi in koristnimi usmeritvami. Dela je veliko, a prav ta samostojnost in odgovornost dajeta izkušnji težo.
FAKULTETA IN ŠTUDIJSKI PROCES
Fakulteta je vrhunsko opremljena – od laserskih rezalnikov do celotnih delavnic – vendar je za uporabo potrebno opraviti usposabljanje, kar se še posebej izkaže pri izdelavi končnih maket. Orientacija na veliki fakulteti je bila na začetku izziv, a se hitro “usede”. Velik del predmetov poteka v angleščini, zato znanje nemščine ni nujno, je pa dobrodošlo za druženje z domačimi študenti; fakulteta ponuja tudi uvodni jezikovni tečaj.
Izven fakultete Dunaj ponuja neskončno možnosti: od muzejev in galerij do koncertov, festivalov in živahnega nočnega življenja. Moja najljubša so bila MAK, Albertina in prenovljeni Wien Museum.
Ko pogledam nazaj, je bila izkušnja na TU Wien odličen preplet kakovostnega študija, mednarodnega okolja, bogate kulture in zelo udobnega vsakdana. Z razlogom velja Dunaj za eno mest z najvišjo kakovostjo življenja
Projekt obravnava kompleks Biocentra in Alte WU v Althangrundu, kjer se izziv megastrukture iz 1970-ih prepleta z vprašanjem njene vključitve v drobnozrnato mestno tkivo Dunaja. Dvignjena platforma nad železnico prekinja pešpoti in zmanjšuje prepustnost prostora, zaradi česar je kompleks postal izoliran in tipološko neskladen z okolico. Naloga, ki temelji na reparaturi in ponovni uporabi obstoječega stavbnega fonda, raziskuje, kako megastrukturo aktivirati brez rušitve ter jo z minimalnimi, a premišljenimi posegi ponovno povezati z mestom.
Izhodišče projekta je razogljičenje arhitekturne prakse in razumevanje obstoječih stavb kot primarnega vira. Poudarek je na parcelaciji, dialogu med fasadami in ulico ter razgradnji monolitne mase v manjše, bolj prilagodljive enote. Ker je prihodnji program odvisen od širšega urbanističnega procesa, projekt programskih vsebin ne določa, temveč se osredotoči na prostorske in tipološke potenciale lokacije. Analizirani so ključni nosilni, prostorski in urbanistični elementi ter možnosti, kako lahko kompleks postane del novega mestnega ansambla.
Za ponovno vzpostavitev dialoga z mestom projekt preoblikuje platformo in robove ter vpelje nova razmerja med odprtim in zaprtim, grajenim in negrajenim. Prej neprepusten kompleks postane povezovalen element z novimi pešpotmi, stopnišči in javnimi prostori. Fasade so oblikovane tako, da aktivirajo ulico in ustvarijo raznolike ambientne izkušnje.
Urbanistični koncept razdeli prvotno maso v več manjših enot, ki jih definirajo novi javni prostori. Ob ulicah nastanejo tlakovane površine z zelenimi žepi, na jugu nov trg z glavnim vhodom, na severu odprt prostor, ki razkrije betonsko konstrukcijo nekdanjih stebrov in nosilcev. Ti elementi brišejo mejo med notranjim in zunanjim in poudarjajo arhitekturno zgodovino kompleksa.
Projekt obravnava modernistično arhitekturo kot dediščino, ki jo je vredno ohraniti. Z razmislekom o konstrukciji, fasadi in tlorisih stavbo prilagaja sodobnim potrebam, hkrati pa poudarja njen zgodovinski pomen. Na južni strani predvideni nebotičnik deluje kot mediator med različnimi okoliškimi tipologijami in poveča prostorsko učinkovitost območja.
Fasada je ključni nosilec identitete projekta. Velik del aluminijastih panelov starega Biocentra je vgrajen v novo fasado, medtem ko masivna baza iz ponovno uporabljenih pranobetonskih tlakovcev stavbo umešča v kontekst. Vertikalni aluminijasti elementi nadaljujejo logiko obstoječe mreže Biocentra, kar ustvarja sodoben, a kontekstualno zasidran nebotičnik — prepoznaven “Landmark” Althangrunda.
