Izkušnja in utrip mesta

Celotna izkušnja izmenjave v Nemčiji je bila izjemna. Kljub vsem korona ukrepom, številnih predlogih lockdownih, zoom sestankih in zaprtih barih. Vesela pobega iz domovine, kjer bi preživela, zaradi definitivnega izgnanstva iz študentskih domov, še eno podobno leto v hiši na vasi, obdana z vso družino, kjer je sicer lepo ampak na momente žal dolgočasno. 

Če sem natančna, sem prag fakultete za arhitekturo v Hannovru prestopila točno petkrat v desetih mesecih. Torej delo na fakulteti je potekalo samo na daljavo. Profesorji so super prijazni in razumljivi, organizacija vseh online sestankov je potekala brez zapletov. Težje je bilo seveda spoznati domače študente in pridobiti njihove koristne informacije. 

Edina stvar, ki je drugačna kot pri nas in je treba biti nanjo pozoren, je izbira predmetov na začetku vsakega semestra. Študentje tam imajo proste roke pri izbiri predmetov, žal pa vsi predmeti nimajo prostora za vse študente. Že tako je težko najti ustrezne predmete, ki se vsebinsko ujemajo z predmeti na domači univerzi, tam pa obstaja torej možnost, da ne moreš obiskovati predmeta, na katerega si se prijavil, ker sistem temelji na žrebu ali na kdor prvi pride, prvi melje ali pa izberejo na podlagi motivacijskega pisma, portfolia. Torej pozor, prijavi se na več predmetov, da ne ostaneš brez, erasmus študentje imajo pri tem redko prednost. To je to, edina stvar, ki me je rahlo zmotila in mi povzročala sive lase na začetku semestra. Kasneje tečejo stvari načeloma gladko naprej, razen ko bi rabil kakšen posvet, mnenje sotrpina, ti si pa zaprt v študentski sobi (lepi!) in si sam razbijaš glavo, ker ni okoli tebe nobenega drugega študenta arhitekture, mama preko video klica pa tega problema žal ne ve rešiti. 

Zakaj sem bila vesela, da sem se odločila za Hannover? Ker je mesto zelo mlado po duši in ker je živelo tudi med lockdownom. Mesto je znano po kioskih, ki jih najdeš na vsakem vogalu, njihova vsebina pa je bila v hladnih temnih korona zaprti bari dneh, ključnega pomena. Pivo je odlično. 

Tja sem šla po novo izkušnjo. Dobila sem dobre prijatelje, nabrusila sem tuji jezik, postala sem samozavestnejša in pametnejša (itak, po znanje sem šla) in dobila veliko spoštovanje do nemškega naroda in njihovega upoštevanja ukrepov, brez izjem. Maska gor na 1000 kilometrskem 10 urnem potovanju z vlakom iz severa Nemčije do doma, brez da bi vidla kakršnokoli konico nosu. 

Lepo je bilo, priporočam. 

Fakulteta in študijski proces

Predmet EEE- Explore, Experiment, Execute je bil razdeljen na dva dela. Pri prvem delu je vsak od studentov dobil 1 minuto dolg video, ki ga je moral analizirati. Jaz sem dobila sceno iz filma “m.A.A.d.” od Kahlil Josepha. Na drugi sliki je prikazana anliza gibanja, ki sem jo v nadaljevanju uporabila. Različne forme, svetlobe, predmeti, ki se na poti gibanja kamere pojavijo intenzivneje in jih bolj opaziš kot druge predmete na sliki. Na tretji in četrti sliki so ti prizori pretvorjeni v 3d forme v Rhino programu. Naslednja slika pa prikazuje notacijo tega izseka iz filma. Glavna linija je pot kamere na katero sekajo različne stvari. Ta vaja nam je služila kot osnova kasnejše analize vožnje s tramvajem. Končen produkt te naloge je viden na naslovni sliki. Pot od postaje blizu mojega študentskega doma, kjer sem živela, do postaje v samem centru mesta. Risba je zapis vožnje s tramvajem v Hannovru, ki predstavlja različne predmete in prostore vzdolž linije gibanja. Glede na hitrost in gostoto so predmeti popačeni in različno zaznani. Črtna risba je bila kasneje narisana z napravo Pen plotter.