Izkušnja in utrip mesta

Zaradi želje po bivanju blizu starega dela mesta se nisem odločila za bivanje v študentskem domu, ampak sem stanovanje najemala. Problemov z iskanjem stanovanja nisem imela, se pa cene najemnin med seboj precej razlikujejo.

Zaradi epidemioloških razmer sem vse predmete opravila na daljavo, dva tudi v Sloveniji. Komunikacija s profesorji je bila dobra, predavanja so potekala v angleščini. Izvajalci predmetov so bili prilagodljivi in pripravljeni pomagat, v kolikor smo potrebovali dodatno razlago. Izbirala sem lahko med širokim izborom izbirnih predmetov, tudi takšnimi, ki jih naša fakulteta žal ne ponuja.

Stika s poljskimi študenti nismo imeli veliko, saj so v večinoma študij opravljali od doma. S strani študentske organizacije smo imeli organiziranih kar nekaj dogodkov – tako v živo kot online.

Mesto Krakow mi je bilo zelo všeč, saj ni preveliko. Večina trgovin in ostalih storitev sem imela dosegljivih kar peš. Sistem javnega prevoza z avtobusi in tramvaji je zelo učinkovit in se ga hitro navadiš. Ljudje so bili prijazni, nikoli nisem imela nobene slabe izkušnje.

Cenovno se Krakow ne razlikuje dosti od domače Ljubljane. Kar se tiče storitev so cene precej primerljive. So pa cene živil v trgovinah nižje kot doma. Dobljena finančna pomoč mi je tako v velikem deležu krila stroške bivanja.

Fakulteta in študijski proces

Tema seminarskega projekta je bila kulturni center v Brzegiju. Izbrana lokacija je od Krakowa oddaljena 15km in ima izrazito podeželski značaj. Tam se nahajajo manjša jezera, ki so nastala z zalitjem nekdanjega peskokopa. V poletnih mesecih Brzegi številnim bližnjim prebivalcem služi kot plaža – priložnost za zabavo in ohladitev. Upoštevajoč značilnosti lokacije sem svoj projekt organsko oblikovala in ga poskušala čim bolj povezati z okoliško naravo ter navezati na bližnje jezero.

Program sem razdelila v dve kategoriji. Najprej na program, ki za svoje delovanje potrebuje dobro osvetljenost prostorov in na program, za katerega osvetljenost ni ključnega pomena. Slednje prostore sem umestila v kletno etažo. Tu je parkirna hiša z vsemi servisnimi programi in komunikacijami. Pritlična etaža v obliki štirih paviljonov prodre na površje. Vsak paviljon je samostojno povezan s kletno etažo. Paviljoni okrogle tlorisne oblike vsebujejo recepcijo, kavarno, knjižnico in prostore delavnic. Na površju jih povezuje razgiban zunanji javni prostor, ki se preko sredinske rampe poveže s kletnimi prostori. Javni prostor je namenjen številnim zunanjim dogodkom in aktivnostim. Obenem omogoča tudi razširitev programov paviljonov v zunanji prostor.

Vkopana klet je predvidena v betonski izvedbi. Konstrukcijske elemente je zaradi visokega nivoja podtalnice potrebno zavarovati pred vlago in posedanjem. Zato je predvideno pilotiranje objekta. V kontrastu z masivnostjo kleti pa so pritlični paviljoni lahke lesene konstrukcije, katerih obod je zastekljen. Brana iz lepljenih nosilcev nosi ukrivljeno streho paviljona. Ozelenjene strehe so  mestoma spojene s terenom. Tako zelena površina prerašča paviljone, jih nekoliko skrije in istočasno ustvarja zanimiv razgiban relief na sicer popolnoma ravnem terenu, kakršen je značilen za ta del Poljske.

Cilj projekta je bil vnesti nov mestotvoren program, ki bi lokalno prebivalstvo povezal med seboj. Bližina mesta Krakow namreč predstavlja nekakšno oviro pri individualnem razvoju manjših mest v okolici Krakowa. S tem, ko Brzegi dobi kulturno središče se omogočijo nove interakcije in povezovanje ljudi s podobnimi interesi, kar skupnost mesta Brzegi zagotovo potrebuje.