Izkušnja in utrip mesta
Predstavitev izkušnje Mie Domišljanović in Marine Pavlić.
Instituto Superior Técnico ali na kratko Técnico Lisboa je največja inženirska fakulteta na Portugalskem. Za razliko od naše fakultete, kjer smo študenti arhitekture malce izolirani od ostalih študentov, je na fakulteti Técnico Lisboa povsem drugače. Že ob prvem obisku začutiš to mogočnost. Kampus Alameda, eden izmed treh kampusov fakultete, stoji na vrhu hriba in je od daleč videti kot nekakšen grad. Glavni paviljon, do katerega vodi močna os stopnišča in promenade, je obkrožen z dvema stolpoma in več manjših paviljonov. Poleg je 500 metrov dolg park, v katerem ob poletnih večerih potekajo koncerti in festivali, kjer se praznuje kitajsko novo leto, kjer študenti vsako leto izvajajo iniciacijske rituale za bruce ali pa ljudje preprosto ob sončnih dnevih uživajo v dnevu. Kampus se nahaja na križišču dveh pomembnih linij podzemne železnice, zelene in rdeče, približno 10 minut stran od centra Lizbone.
Ker je študentov tako veliko, je namesto enega spoznavnega dneva sprejem potekal čez cel teden, da smo bili vsi lepo sprejeti. Dodelili so nam tutorje, ki so nas peljali na ogled kampusa, nam pomagali z izdelavo študentskih izkaznic, predstavili študentske organizacije in nas tako malo uvedli v življenje izobraževanja v Lizboni.
Delo in predavanja na fakulteti so potekala v angleščini. Pri večini predmetov smo bili Erasmus študenti pomešani z domačimi študenti, razen enega predmeta, kjer nas je profesorica razdelila v portugalsko in angleško skupino. V seminarje smo bili razdeljeni po letnikih. Ker v 5. letniku nimajo seminarskega projekta, sva bili v seminarju s portugalskimi kolegi iz 4. letnika. Tako kot na naši fakulteti ima vsak seminar svojo risalnico, kjer lahko študenti nemoteno delajo za seminarske ali druge projekte. Zelo zanimiv je bil predmet »Seminars on Innovation and Sustainable Development«, pri katerem smo bili skupaj študenti iz vseh različnih inženirskih smeri. Učili smo se o inovacijah na področju znanosti in tehnike ter pisali znanstvene članke, česar na naši fakulteti nismo vajeni.
Dela na fakulteti je bilo malo več kot sva pričakovali, kar pomeni, da nisva imeli preveč časa za potovanje izven Lizbone. Toda v vsakem primeru, tudi če bi lahko čas zavrtela nazaj, lokacije izmenjave ne bi zamenjala. Čeprav nisva imeli veliko priložnosti za daljša potovanja, ima mesto nešteto skritih draguljev. Od klasičnih turističnih točk, mirnih zelenih parkov, skritih alternativnih kotičkov, živahnih nočnih ulic, do razglednih točk s čudovitimi sončnimi zahodi – Lizbona ima nekaj za vsakogar.
Stanovanje sva imeli 10 minut hoje stran od fakultete ter 10 minut s podzemno železnico stran od centra in obale reke. Podzemna železnica je zelo pogosta in definitivno najhitrejša. Hoja, razen z namenom raziskovanja, ni najboljša izbira. Mesto je veliko in polno vzponov, “Google maps” pa ne predvidi, da se človek ne vzpenja tako hitro, kot bi hodil po ravnem. Avtobusi niso vedno točni in so precej počasni, ker zna biti promet v Lizboni zelo kaotičen. Tramvaji so zanimivi, ampak skoraj vedno polni turistov – linijo 28 se splača ujeti samo, če jih ni.
Živeli sva s tremi sostanovalci. Vsi smo bili tuji študentje v novem mestu, željni raziskovanja in novih izkušenj. Prvih nekaj tednov je minilo v sekundi. Vsak prost trenutek smo izkoriščali za nekaj novega. Sprehajanje po mestu, gor in dol po neskončnih stopnicah, ploščice – ploščice povsod, fado večerja, glasba na ulicah, surfanje, kilometrske peščene plaže…
Če bo Lizbona tudi tvoja izbira za izmenjavo, boš sigurno že v prvih dnevih v mestu odkril/a nekaj posebnega zate. Lizbono vsak doživlja na svoj način in je tako raznolika, da se jo ne da opisati z eno besedo. Za konec pa tukaj puščam nekaj zame posebnega. Zame najbolj karakterističen okus Lizbone in Portugalske nasploh. Pastel de nata!
Nasveti:
Pri iskanju stanovanja bodite previdni, ker vsako leto opozarjajo na prevare. Midve sva stanovanje našli na spletni platformi Uniplaces, ki je namenjena prav tujim študentom. Stanovanje sva iskali nekaj mesecev pred izmenjavo, saj so nas starejši študenti opozorili, da je ponavadi že aprila večina dobrih stanovanj rezervirana.
V Lizboni delujeta dve organizaciji namenjeni Erasmus študentom, Erasmus Student Network Lisboa (ESN) in Erasmus Life Lisboa (ELL). Obe organizirata številne izlete in dogodke in obe imata svojo kartico s popusti. Ker je ESN znana internacionalna organizacija, ima ESNcard nekaj prednosti, kot je recimo Ryanair popust.
Izkoristite sončno vreme septembra in oktobra, dokler je delo na fakulteti še v začetni fazi in potujte! S kartico ESN/ELL boste imeli na voljo popuste za rent a car, hostele, surf tečaje…
Na najino izmenjavo epidemija ni vplivala, saj se je začela po vrnitvi domov.
Fakulteta in študijski proces
Predstavitev projekta prenove samostana svete Monike:
Po prihodu v Lizbono in prvem ogledu mesta je bil čas, da se odpraviva na Instituto Superior Técnico ter spoznava mentorja in skupino študentov, s katerimi bomo kasneje na seminarju preživeli cel semester. Najprej smo se razdelili v skupine, oziroma pare. Vsak študent je izbral svojega partnerja, s katerim bo sodeloval pri projektu prenove zapuščenega samostana svete Monike.
Portugalski pristop k predmetu Architectural design studio je skoraj enak kot smo ga vajeni na naši fakulteti. Tako je prvi korak projekta bila analiza širše in ožje lokacije, pomembnih zgodovinskih dogodkov ter same stavbe. Skupaj s celo skupino, mentorjem in strokovnjakinjo za arhitekturo samostanov na področju Portugalske, smo se odpravili na obisk lokacije. Samostan svete Monike se nahaja v najstarejšem delu Lizbone, natančneje na križišču Graçe in Alfame. Najprej smo se sprehodili po okolici, obiskali bližnjo razgledno točko ter sosednji samostan in nato končno vstopili v to čudovito ampak nekoherentno stavbo.
Namreč, samostan je bil zadnjih sto let uporabljen kot zapor, država ga je pred desetimi leti prodala privatnim vlagateljem, ki do danes niso storili skoraj nič za oživitev stavbe. Ker je bil ta samostan in kasneje tudi zapor, zaprt za javnost, ga domačini niti ne dojamejo kot prostor, ki bi lahko bil ključnega pomena za razvoj tistega predela mesta. Zaradi spremembe namembnosti in gradnje pomožnih objektov je bilo zelo težko prepoznati original v katerem so nekoč živele redovnice. Zato je bilo potrebno natančno preučiti zgodovino ter vzporedno primerjati načrte in obstoječe stanje.
Že ko sva bili zunaj samostana in poslušali mentorjeve zgodbe, sva opazili zelo visoko podporno steno, ki zaradi strmine ulice na najvišji točki doseže skoraj 10 metrov ter vzbuja neprijeten občutek. Ko smo se končno s skupino sprehodili skozi celotno stavbo in stopili na samostanski vrt je sledilo veliko razočaranje. Nekoč čudovit vrt, ki odpira atraktiven pogled na Lizbono in na katerem so tako redovnice kot zaporniki gojili sadje in zelenjavo, je sedaj lebdeča praznina nad ulico.
Po končanem analitičnem delu smo od mentorja dobili program, oziroma natančen seznam prostorov, ki jih je potrebno integrirati v objekt. Naloga je bila idejno zasnovati prenovo samostana v manjši študentski dom s spremljevalnim programom: notranji in zunanji bazen, blackbox, čitalnica in galerija. Kmalu sva ugotovili da sam prostor samostana ne bo zadoščal podanemu programu, temveč da morava predvideti dodatne volumne.
Tako kot na naši fakulteti, je bil naslednji korak izdelava makete, ki bo pomagala pri razvoju koncepta prenove. Takoj sva ugotovili, da bo največja naloga dobro povezati objekt s sosesko, kar bo težko zaradi strme okolice. Po neštetih maketah sva končno uspeli vrt razdeliti na kaskadne ravnine, ki se v različnih delih in višinah stikajo s sosednjimi ulicami ter skupaj z novimi pripadajočimi objekti ustvarjajo promenado, skozi vrsto različnih ambientov in tako odpirajo poglede na mesto.
Po končani konceptualni fazi smo začeli s podrobnejšo izdelavo projekta. Natančno sva opredelili namene prostorov, preučili materialnost ter vzpostavili poti skozi celoto. Obenem je bila to tudi končna faza najinega projekta, ker je konec prvega semestra pomenil tudi konec najine izmenjave in vrnitev domov. Ostali študenti so skozi drugi semester nadaljevali s še bolj podrobno fazo projektiranja.
