Izkušnja in utrip mesta
Madrid je mesto, ki nikoli ne miruje. Polno vrhunskih muzejev, vedno zasedenih barov in tudi po skoraj letu življenja tam še neraziskanih predelov. V mestu se vedno kaj dogaja, veliko je koncertov, kulturnih dogodkov in drugih možnosti za druženje, čez vikend pa so ulice polne dolgo v noč. Čeprav je mesto precej veliko, si hitro povsod, saj je javni prevoz poceni in zelo zanesljiv. Tako da ni zelo pomembno, v katerem delu mesta stanuješ, če si blizu postaje podzemne. Zelo dobro je povezan tudi z okoliškimi kraji, kot so na primer El Escorial, Aranjuez in Toledo, ki so odlični za dnevne izlete, in z ostalimi španskimi mesti – vožnja s hitrim vlakom do Barcelone traja manj kot tri ure.
V mestu ni študentskih domov, je pa veliko študentskih stanovanj. Cene najemnin so precej visoke, ostali stroški pa so primerljivi z Ljubljano. Priporočala bi iskanje sobe v naprej, da se izogneš stresu ob iskanju sobe po prihodu. Je pa treba biti pri iskanju stanovanja po spletu pazljiv, saj pogosto pride do prevar. Sama sem sobo najela po spletu prek agencije in bila z njo zadovoljna, je pa res, da je to mogoče malenkost dražje kot najemanje od zasebnikov. Pred odhodom priporočam ogled spletne strani City Life Madrid, kjer je veliko koristnih napotkov za selitev v špansko prestolnico.
Fakulteta in študijski proces
Fakulteta se nahaja nekoliko izven centra mesta, v sklopu večjega kampusa Ciudad Universitaria. Pouk poteka skoraj izključno v španščini, čeprav je nekaj predmetov, ki se izvajajo v angleščini, to ob mojem prihodu ni bilo nikjer jasno objavljeno. Sama sem pred odhodom znala precej špansko, tako da sem se po nekaj tednih jezika povsem navadila. Dela sem imela ogromno, največja razlika z našo fakulteto pa je, da imajo v Madridu precej več ur predavanj. Španski kolegi so bili zelo prijazni in vedno pripravljeni pomagati. V vsak letnik je vpisanih med 400 in 500 študentov, zato so skupine pri posameznih predmetih velike in imaš dokaj malo osebnega stika s profesorji. Še ena stvar, ki sem jo pogrešala, so bili skupni prostori za delo na fakulteti – nimajo namreč urejenih seminarjev kot pri nas, tako da so prostori za individualno delo omejeni na knjižnico in nekaj miz po šoli, ki se hitro zapolnijo.
Zaradi velikega števila študentov vsak predmet izvaja 5-6 profesorjev, ki pa učijo bolj ali manj enako snov. Urnik je razdeljen na dopoldanski in popoldanski turnus, skupino in profesorja si izbereš na začetku vsakega semestra. Večino predmetov izvajajo tako v zimskem kot v letnem semestru.
Seminarsko delo poteka precej drugače kot pri nas. Dela se po en projekt na semester, tako da je časa za poglobljene analize malo, odločitve pa je treba sprejemati hitro. V vsakem seminarju, ki ga vodijo nekje 4 profesorji, je do 80 študentov. Potek dela se sicer od seminarja do seminarja razlikuje, je pa na splošno manj korektur kot v Ljubljani – če imaš srečo, prideš na vrsto enkrat na teden, pogosteje pa le enkrat na dva do tri tedne. Pouk pri seminarju poteka trikrat na teden po dve uri.
V letnem semestru sem si izbrala bolj eksperimentalen seminar. Potek razvoja projekta je bil zalo zanimiv – začeli smo s koncepti, ki nas v arhitekturi zanimajo, jih z orodji umetne inteligence prevedli v slike, ki so služile kot podlaga za abstraktne makete, šele po nekaj tednih ukvarjanja predvsem s formo pa smo dobili program, in sicer tempelj, ter lokacijo v Barceloni. Samo delo je bilo zabavno, saj je bilo precej formalistično in neobremenjeno s kontekstom. Moj projekt, z naslovom Srečališče, je razmislek o tem, kakšen prostor bi zavzela aplikacija za zmenke, če bi se udejanjila v materialnem svetu. V kakšnih prostorih se običajno odvija hitro in naključno spoznavanje, ki nam ga omogočijo aplikacije, nam prostor pri tem pomaga in ali lahko obstajal kraj, ki bi spletno aplikacijo nadomestil? Odgovore na ta in podobna vprašanja sem razvijala skozi raziskovanje prostorskega koncepta, ki je nastal na podlagi izdelanih maket iz voska.
Študijske obveznosti potekajo v prvem semestru od septembra do božiča in v drugem od februarja do konca maja. Januar in junij sta namenjena izpitom, katerim pa se s sprotnim delom lahko povsem izogneš. Dolge počitnice v januarju in juniju sem tako izkoristila za potovanja po Španiji, po Andaluziji pozimi in severni obali poleti.
Kljub temu da je bil študij precej naporen, je bila celotna izkušnja izmenjave zelo dobra. Madrid bi priporočila vsem in tudi sama se bom z veseljem vračala tja.
