IZKUŠNJA IN UTRIP MESTA

Življenje na izmenjavi na Tehnični univerzi v Münchnu je bila res izjemna izkušnja. Mesto samo po sebi je čudovito, bogato z zgodovino in kulturo, poleg tega pa je znano po svoji tehnični inovativnosti. Tudi fakulteta je bila odlična; visoka raven izobraževanja, zavzeti profesorji in izvrstna oprema za študij.

Iskanje nastanitve je bilo eno izmed večjih izzivov. Priporočljivo je, da začnete iskati sobo čim prej, saj je konkurenca pogosto velika. Münchenski študentski domovi so priljubljeni in hitro zapolnijo svoje kapacitete, na srečo pa večina študentov preko Erasmusa dobi sobo v Olimpiski vasi, ki je del študentskih domov.

Poleg študijskih obveznosti sem imel priložnost tudi raziskati mesto in regijo. Bavarska regija ponuja veliko različnih aktivnosti, od raziskovanja zgodovinskih znamenitosti do uživanja v tradicionalni bavarski kulinariki. Ljudje so dokaj zadržani vendar prijazni, kar je naredilo izkušnjo še bolj prijetno.

Nasvet, ki bi ga delil, je, da se čim bolj vključite v lokalno skupnost in mednarodno študentsko združenje. To bo omogočilo hitrejše navezovanje stikov in lažje prilagajanje na novo okolje. Organizacija iz strani faksa omogoča veliko priložnosti za spoznavanje ljudi in aktivnosti, kar bi definitivno priporočal. Prav tako je koristno naučiti se nekaj osnovnih fraz v nemščini, saj vam bo to olajšalo vsakdanje komunikacijo.

Vsekakor priporočam izmenjavo na Tehnični univerzi v Münchnu, saj je to odlična priložnost za pridobivanje novih znanj, spoznavanje novih ljudi in doživljanje edinstvenega kulturnega okolja.

FAKULTETA IN ŠTUDIJSKI PROCES

Lokacija je veliko pristaniško mesto Rotterdam, z razdrobljeno strukturo, ki kaže obsedenost z lastno novostjo in izvirnostjo. Zaradi tega je arhitektura izjemno raznolika, z osredotanostjo na ustvarjanje verodostojnega javnega prostora. Rotterdam je mesto velikega obsega, ki ga je urbanist Van Traa po drugi svetovni vojni leta 1940 preoblikoval v “infrastrukturno polje” z velikimi stavbami in ogromnimi prostori, ki določajo urbano strukturo, prevladuje pa promet. Kljub delu s velikimi merili smo našli tudi udobno človeško merilo, ki oplemeniti vsakdan in slavi posebne priložnosti.

Pri projektiranju smo se nenehno ukvarjali s trajnostnim razvojem evropskega mesta in iskanjem definicije trajnostne arhitekture. To nas je spodbudilo k “prevetrenju” našega razmišljanja, da bi našli negotovo ravnotežje med stavbo drugačnega značaja, ki lahko sčasoma spremeni svojo uporabo in status. To novo razmišljanje nas je usmerilo k gradbenim praksam iz preteklosti, uporabi tistega, kar je pri roki, ali spreminjanju že obstoječega. Prav tako smo razmišljali o stavbi kot “banki materiala”, ki ne sporoča trajnosti in uporabnosti zgolj s svojo obliko, temveč z materialnimi viri, ujetimi v stavbo.

Naš cilj je široko in poglobljeno razumevanje trajnosti, ki presega tehnično ali performativno raven ter se ukvarja tudi s časom in kulturo. Stavbe morajo biti vpete v svoje okolje, pri čemer tema odpornosti spodbuja idejo, da je treba stavbe načrtovati in graditi trajno. To pomeni, da morajo vsebovati notranjo toleranco za sprejemanje sprememb in vedno novih rabi. Struktura mora zagotavljati krajino, ki omogoča, da so načrti neopazni, a hkrati prisotni in značilni. Pomembno je upoštevati, kaj je trajno in kaj je minljivo.