Izkušnja in utrip mesta
München je eno leto predstavljal moj svet, bil z mano v dobrem in slabem in postal moj drugi dom.
Študijsko leto 2020/21 sem opravila na tehniški univerzi v Münchnu. Eden od dveh velikih kampusov se nahaja v centru mesta, kjer se poleg arhitekture nahajajo še oddelki nekaterih drugih fakultet. Žal je zaradi epidemiološke situacije in nemških (strogih) ukrepov večina študija potekala na daljavo (online). Tako sem imela stikov v živo s profesorji bolj malo. A kolikor sem dobila občutka preko ekrana, so bili profesorji korektni in spoštljivi ter me obravnavali povsem enako drugim študentom. Vedno so delovali vzpodbujajoče in tudi pri predmetih, ki so potekali v nemščini (nekaj je bilo takšnih), potrpežljivo tolerirali mojo, na začetku poklapano, nemščino.
Nekaj stikov s študenti sem navezala preko nemškega dekleta, Nore, moje »Architecture buddy«, ki sem jo spoznala že na začetku. Tako sem dobila malo prijateljev, a zato toliko bolj pristne. Iz prvega semestra mi je v spominu najbolj ostal seminarski projekt. Izdelala pri gostujoči profesorici Lisi Yamaguchi. Skupaj s prijateljem sva se redno srečevala v njegovem študentskem domu in celoten projekt delala kar tam. To je dano situacijo močno popestrilo. Tudi v drugem semestru sem opravljala seminar, prav tako pri gostujočem, odličnem profesorju Han van der Heijden-u z Nizozemske in bila z izborom zelo zadovoljna. Na koncu letnega semestra smo se v okviru nekega predmeta celo odpravili na ekskurzijo v Berlin.
Bivanje v nemškem Münchnu je bilo zares prijetno. Posrečilo se mi je dobiti študentsko stanovanje preko Münchenske študentske organizacije (Studentenwerk). Dodelili so mi »bungalov« v nekdanji olimpijski vasi (Olympiadorf), kjer so prometna, stanovanjska in rekreacijska infrastruktura res odlične. Jutranji tek v parku, popoldanski sprehod in piknik za vikend, možnosti so številne. Tudi drugi deli mesta so zelo prijetni. Predel mesta imenovan Maxvorstadt je znan po številnih lokalih, trgovinicah in živahnem večernem dogajanju. V neposredni bližini ležijo galerije, muzeji, park, le streljaj je oddaljeno strogo mestno jedro. Kolesarjenje skozi mesto je bilo v užitek zaradi ravno pravega merila mesta in urejenih kolesarskih poti. Ob toplih popoldnevih ali vikendih smo naredili piknik v parku ali se skopali kar v reki Isar, ki teče skozi mesto.
Oktobra, ko sem prispela v München je življenje poteklo še dokaj normalno. Erasmus ekskurzije in druženja so potekala v manjših skupinah. Z organizacijo ESN (Erasmus Student Network) smo obiskali bližnja mesta (Regensburg, Nüremberg…), se odpravili v hribe ali na bližnja jezera. Le večjih dogodkov (med drugim tudi Oktoberfesta) ni bilo. Novembra, s prvim večjim »lockdownom«, se je javno življenje umirilo. To se je čutilo tudi v študentskem domu, kjer pa vseeno druženje ni povsem zamrlo. Za izmenjavo mogoče nenavadno je bilo življenje decembra in januarja, druženje res v ozkem krogu prijateljev in veliko trenutkov preživetih v svoji hiški. Tako je epidemija poskrbela za malo bolj »študiozen« del izmenjave pozimi in bolj »žurerskega« pomladi in poleti, ko so ukrepe omilili. Pozimi se je začelo pravo sproščeno poletje. Lahko sem odpotovala tudi v Zürich, Benetke in na Nizozemsko.
Vesela sem, da sem izkoristila priložnosti izmenjave. Svojo odločitev, bi vsekakor (kljub nenavadnim okoliščinam) ponovila. Münchensko življenje in dobri prijatelji bodo večno ostali v mojem srcu.
Fakulteta in študijski proces
Projekt se nahaja na nekdanjem industrijskem območju v južnem delu Rotterdama, natančneje na mestu nekdanjih železniških tirov. V preteklosti je bilo območje transportna pot s skladiščnimi stavbami in pristaniškim pomolom v bližini. Danes je železnica speljana pod zemljo (Ubahn), lokacija je nepozidana in namenjena parkiranju. Grajeno tkivo, ki lokacijo obkroža je nima močnega enotnega izraza, zato projekt z močno potezo vzpostavlja lasten kontekst.
Tema projekta je raziskovanje in re-definicija tipologije italijanske mestne palače in prilagoditev stanovanjskemu programu. Prostorski elementi klasične palače so izhodišče za novo zasnovo – vhodni portal (portone), vhodni prostor (androne), stopnišče (scala), dvorišče (cortile), galerija (galeria), in kolonada (colonnato).
Koncept izhaja iz povezave dveh volumnov palač. Stik med njima postane nastavek za povezovanje palač med seboj. S pomnoževanjem tega vzorca se oblikuje nova celota. Osrednja os, hrbtenica in navezujoči se kompaktni volumni se zlijejo v eno samo veliko palačo. Hrbtenica palače poteka v vzdolžni smeri in predstavlja komunikacijo med notranjimi dvorišči. V pritličju in v drugem nadstropju je oblikovana kot javni prostor kolonade medtem ko se streha kolonade v četrtem nadstropju odpira v odprto, delno zazelenjeno teraso. Osrednja os je namenjena skupnostnim programom, ostali kompakten volumen pa vsebuje stanovanjski program. Glavna vhoda v arhitekturo sta oblikovana kot velika androna skozi katera obiskovalec postopoma prehaja iz zunanjosti v notranji svet palače. Med potjo skozi kolonado se odkrivajo ambienti osmih notranjih dvorišč. Pot lahko vodi do vhodov stanovanj v pritličju, po stopniščih v zgornja nadstropja ali le skozi objekt. Notranji atriji so ozelenjene površine. Vsak oblikuje mikro ambient narave znotraj celotne zasnove.
Drugo izhodišče zasnove je bilo oblikovanje dveh tipologij stanovanj. Prva je trisobno dvoetažno, dupleks stanovanje velikosti 100m2 z dvema ložama. Druga tipologija stanovanj je štirisobno enoetažno stanovanje velikosti 80m2. Posebnost stanovanja centralne zasnove je osrednji prostor jedilnice, ki se lahko povezuje z ložo in tako prostor razširi še v zunanjost. Osrednji dinamični prostor predstavlja točko povezovanja med prebivalci. Logika razporejanja stanovanj se gradi po prerezu. V prvih dveh etažah so dupleks stanovanja, v tretji in četrti so enoetažna stanovanja, v peti in šesti se ponovijo dvoetažna stanovanja. Vsa stanovanja imajo lastne vhode preko arkadnih hodnikov.
Tretja tema je bila oblikovanje fasade. Preko oblikovanja fasade objekt izraža logiko tektonskega nalaganja. Fasada je vertikalno deljena na tri dele. Horizontalno se enakomerno ponavlja fasadna enota(dvoje oken spodaj in troje zgoraj, zaključeno z močnejšim elementom), ki fasadi daje ritem. Elementi na fasadi gradijo medsebojne odnose na podlagi razmerij višine, širine in globine. V spodnjem delu je fasada težja, masivna, v zgornjih dveh bolj skeletna. Materiali fasade so betonski okvir in opečno polnilo. Betonski elementi so prefabricirani, iz jedkanega betona z dodanim pigmentom.
