Svojo Erasmus izmenjavo sem opravljal na Češki tehnični univerzi v Pragi. Živel sem v študentskem domu Bubeneč, ki se je nahajal v študentskem kampusu ČVUT Dejvice, približno deset minut stran od starega mestnega jedra.
Študentski dom je bil tik pred mojim prihodom prenovljen z novim pohištvom in opremo. Nad njim sem bil zelo zadovoljen, saj sem se za sobo prijavil dovolj zgodaj, da sem si zagotovil enoposteljno sobo. Najemnina je bila zelo ugodna, zato bi to možnost priporočil vsakomur, saj je bilo v Pragi težko najti stanovanje. Ključnega pomena je bila bližina fakultete, do katere sem imel le pet minut hoje.
Kampus Češke tehnične univerze je vključeval številne fakultete, veliko knjižnico in obilo drugih prostorov za študente. V njem se je vedno nekaj dogajalo, od zabav do drugih dogodkov, zato je bil odličen prostor za druženje in spoznavanje ljudi. Fakulteta za arhitekturo je bila prav tako izjemna, umeščena v novo sodobno stavbo. Studiji oz. seminarji so potekali podobno kot v Ljubljani, le da je projekt trajal en semester. Obiskoval sem studia Hajek in Rehwaldt, ki sta imela nekoliko manjše število Erasmus študentov.
Program je ponujal nabor zanimivih predmetov in novih vsebin, ki so bile v celoti izvedene v angleščini. Pri vsakem predmetu sem se lahko sam odločil, kako poglobljeno ga bom opravljal. Kljub večjemu številu predmetov sem imel dovolj prostega časa. Obiskoval sem številne razstave in celo prostovoljil v klubu Ankali. Praga je mesto, kjer se vedno nekaj dogaja, zato mi tam nikoli ni bilo dolgčas. Geografska lega mesta pa je bila prav tako idealna za potovanja v druge države.
–
»Mreža učenja vzpostavlja pomen celotne družbe, posvečene učnemu procesu z decentraliziranimi priložnostmi za izobraževanje.« S tem razmislekom Christopher Alexander uvaja ključno izobraževalno temo — učenje kot neprekinjen proces brez končnega cilja. V besedilu University as a Marketplace nadalje zapiše: »Bile so tržnice idej, razpršene po vsem mestu, kjer so ljudje lahko izbirali med idejami in znanjem, ki so se jim zdele smiselne.«
Svoj projekt sem začel prav z Alexandrovim razmislekom, saj se mi je vprašanje, kaj danes knjiga sploh predstavlja, zdelo ključno izhodišče za ustvarjalni proces. Moj cilj je bil oblikovati predmet, ki bi knjige materializiral kot opeke, najstarejši gradbeni material. Tako knjige kot opeke nosijo razmerja, prilagojena človeškim meram, zasnovani pa so za neposredno uporabo in interakcijo. Tako kot opeke tvorijo strukture našega fizičnega sveta, so knjige temeljni gradniki, s katerimi oblikujemo svetove znanja.
Poleg projekta “Books as Bricks” sem oblikoval tudi krajinskoarhitekturni predlog za oživitev kamnoloma Mariánske skále s šestimi medsebojno povezanimi prostorskimi intervencijami. Vsak segment uvaja edinstven program od mobilnosti in rekreacije do tihega razmisleka. Skupaj tvorijo neprekinjeno javno krajino, ki kamnolom na novo opredeljuje kot kulturni teren.
