Izkušnja in utrip mesta
Življenje v Rimu je polno kaotičnih trenutkov, prijaznih ljudi, čudovite arhitekture in odlične hrane. Ob prihodu sem doživela malo kulturnega šoka, saj vsakdanje življenje poteka precej drugače kot pri nas. Mesto je zelo hrupno in umazano, javni promet ne deluje, zato se je včasih težko premikati po mestu, na ulicah je kaos. Včasih se zgodi da avtobus čakaš eno uro ali se med vožnjo voznik odloči da bo prenehal voziti. Večina ljudi ne govori angleško. To velja tako za stare kot za mlade, zato je komunikacija brez znanja italijanščine zelo težka. Vse to se razblini ko vidiš kako prijazni so ljudje in z atmosfero mesta. Rim ima nešteto čudovitih galerij, muzejev in palač, ki so za študente arhitekture v večini brezplačne, tako da je vedno mogoče odkriti kaj novega. Hrana je povsod odlična in cenovno zelo dostopna. Zraven fakultete za arhitekturo Roma Tre je market kjer lahko vsak dan ješ svežo pašto, različne pinse in suplije (značilna rimska ulična hrana). Tudi restavracije so cenovno dostopne kar je odlično za organiziranje večerij s prijatelji. To sicer ne velja toliko za stari center Rima, kjer je hrana veliko dražja in kvaliteta očitno slabša zaradi turistov. Tudi nočno življenje v Rimu je zelo živahno. Del mesta Trastevere je vedno poln ljudi, spritz ali pivo si lahko kupiš v katerem izmed lokalov in se na piazzi družiš do poznih ur. Prav tako je mesto polno zanimivih okupiranih prostorov v katerih so prirejeni različni dogodki, festivali, zabave. V mestu so tudi številni parki kjer se ob sončnih popoldnevih in vikendih pod krošnjami borovcev zadržuje veliko ljudi. Prav tako ima Italija dobre povezave preko cele države z vlakom, tako da lahko dokaj hitro in poceni potuješ kam za samo en dan ali dlje časa. Do plaže je z vlakom slaba ura, kar pride prav poleti, ko je v mestu res vroče. Najem sobe v stanovanju stane navadno med 400-600e mesečno, odvisno od lokacije in velikosti. Moraš pa imeti tudi nekaj sreče pri iskanju. Na fakulteti vse poteka v italijanščini, so pa zelo razumljivi in strpni do Erazmus študentov. Veliko ur je namenjenih teoriji in tudi predavanja so dolga včasih po več ur. Vsebinsko pa je velik poudarek na restavratorstvu in urbanizmu Rima, saj je mesto po svoji strukturi in zgodovini zelo kompleksno. Predavanja potekajo v prenovljenih industrijskih prostorih v predelu mesta imenovan Testaccio, ki je po mojem mnenju eden lepših delov Rima.
Fakulteta in študijski proces
SQUARCI: RISCOPRIRE IL CORVIALE (pogledi: ponovno odkrivanje Corviala)
Pri predmetu Arti civiche smo pod vodstvom profesorja Francesca Carerija raziskovali urbani prostor Rima. Študij se je izvajal skozi dolge sprehode po mestu ter z različnimi akti in inštalacijami. Lansko leto je bil prostor na katerega smo se osredotočili Corviale. To je socialni blok na obrobju Rima, ali kot ga imenujejo njegovi prebivalci »il Serpentone«, kača, zaradi njegovega izgleda. Objekt je namreč dolg 1 kilometer in v njem prebiva preko 6 tisoč ljudi. Zgrajen je bil v začetku 80. let zaradi prostorske stiske in bi moral delovati kot mesto v malem, a temu zaradi različnih dejavnikov ni tako. Zaradi revščine stanovalcev sta objekt in njegova okolica v zelo slabem stanju in polna odpadkov. Območje je znano po kriminalu in posredovanju mafije. V prvi fazi predmeta smo se ukvarjali z raziskovanjem urbanega prostora, naša začetna točka je bila fakulteta in naš cilj Corviale. Skozi sprehode smo se prvih nekaj ur predmeta prebijali do našega cilja, pri tem pa smo morali upoštevati pravila: »ne hodi po pločnikih ali asfaltu; nikoli se ne smeš obrniti nazaj; zasebna lastnina je tabu; kdor izgublja čas, pridobiva prostor.« V drugi fazi smo se spoznavali z objektom Corviala in njegovimi prebivalci, to smo storili skozi opazovanje prostora, pogovorom s prebivalci in izvajanjem različnih delavnic z umetniki, ki delujejo v njegovem prostoru. Tretja faza je bila izvajanje projekta oziroma inštalacije. Razdeljeni v različne skupine in skozi različne lokacije je bila naša naloga spremeniti in izboljšati del prostora. Naša skupina je sestavljala 4 člane in delovala ob južnem delu stavbe. Tam je stala stara ruševina sredi travnika, dostop do nje je bil zaraščen s travo in grmičevjem, lokacija pa je bila polna smeti. Naše delo se je začelo z čiščenjem lokacije in ustvarjanjem dostopa do nje. Nato je sledila izvedba projekta, to je bilo uokvirjanje pogledov ruševine, po čemer smo tudi poimenovali naš projekt. Ruševino sestavlja le nekaj sten z odprtinami, a deluje kot prostor umika, lupina, ki nam nudi zavetje. Pogledi izven nje se razlikujejo, v eni smeri vidimo veliko betonsko strukturo – Corviale, v drugi travo, ki se premika ob pihanju vetra, in v tretji pogled na gozd v daljavi. Te »okvirje« smo pobarvali in označili točno določene točke pogledov. Te točke so sedež, platforma in stopnice, ki smo jih sami zgradili iz starih opek iz lokacije in vezivom iz zemlje. Vsi naši posegi so označeni z roza barvo, vstop na lokacijo pa označuje haiku: il tetto si e bruciato: ora posso vedere la luna (streha je pogorela: zdaj vidim luno). O našem projektu smo izdelali plakate in jih razobesili po okolici ter tako prebivalce seznanili o našem projektu.
