Izkušnja in utrip mesta

Prvi semester študijskega leta 2021/22, sem preživela v Rimu. Študirala sem na univerzi Roma Tre. Univerza ima tri oddelke: arhitektura, prenova in urbanizem. Kot erasmus študent pa si lahko prosto izbiraš predmete iz vseh treh smeri. Imajo nekatere zelo zanimive predmete, in predvsem imajo veliko predmetov v povezavi z Rimom. Kar se mi zdi super priložnost, sploh če si tam kot tujec, zveš veliko o mestu in tamkajšnji arhitekturi. Veliko predmetov je tudi narejenih tako, da te peljejo na razne oglede oziroma na razne lokacije mesta in se ‘učiš’ neposredno na lokaciji. Tudi na primer večina predmetov iz smeri prenove (sploh seminarji), se izvajajo na določenih lokacijah mesta, saj je ta smer arhitekture tam več kot očitno zelo pomembna. Na splošno so predmeti zelo zanimivi in poučni, vendar pa si zaradi Learning Agreementa seveda ne moremo izbrati vseh predmetov, ampak tiste, ki so podobni našim.
Predavanja po večini skoraj vsa potekajo v italijanščini in tudi profesorji čisto vsi ne znajo angleščine. Se pa da vedno zmeniti tudi v taki situaciji, že z malo znanja italijanščine, saj so vedno veseli da se trudiš in zelo prijazni do erasmus študentov.
Stanovala sem blizu fakultete, kar je bila ena boljših odločitev, saj se prej nisem zavedala, kako velik je rim in koliko časi ti v resnici vzame, da prideš na drug konec. Rim študentskih stanovanj nima (oziroma so sedaj zgradili študentski dom, ki pa še ne deluje), tako da si je treba stanovanje poiskati drugje. Načeloma, bi priporočila, da to narediš dokaj prej, je pa bilo nekaj ljudi ki so šli v airbnb za dva tedna in si potem v živo poiskali stanovanje. Cene najemnin so pa višje kot pri nas, med tem ko so cene ostalih stvari približno enako oziroma zelo minimalno dražje.
Raznih dogodkov, po noči in po dnevi v Rimu nikoli ne zmanjka. Nekaj jih je bilo organiziranih s strani erasmus organizacije (ESN), seveda pa je tudi tamkajšnjih dogodkov/nočnega življenja še in še.
Med Erasmus izmenjavo sem naredila tudi več izletov po južni Italiji, ki so bili vsi nepozabljivi. Ko si enkrat tam, je premikanje med mesti zelo lahko, saj imajo dobro mrežo vlakov in včasih tudi hitrih vlakov, tako da je potovanje zelo hitro in udobno.
Pa še en zelo velik plus za konec. Hrana: pasta, pica, supli, mozzarela, gelato, vino, aperol,… Vse kar ti srce poželi, in na koncu se vrneš domov z številko večjimi hlačami.
Po enem semestru študija, mesta, tamkajšnje arhitekture in ljudi še nisem imela dovolj, zato sem se odločila svojo izkušnjo v Italiji podaljšati še za en semester s prakso, kar pove veliko o moji izkušnji. Po skoraj letu dni življenja tam lahko rečem, da še vedno nisem videla vsega kar ima mesto za ponuditi. Kotičkov mesta, hrane, norih sončnih zahodov in prijetnih ljudi kar ne zmanjka. Mesto, pa z življenjem tam, spoznaš v povsem drugi luči!

Fakulteta in študijski proces

S seminarjem, smo se ukvarjali z delom Rima, ki se imenuje Valco San Paolo. Območje je trenutno kot krpanka različnih dejavnosti, med seboj zelo slabo povezanih. Od teh dejavnosti, je bilo nekaj tudi zamrlih ali slabo organiziranih. Kot cel seminar je vsaka skupina delala en delček območja in so se na koncu skupaj lepo povezali projekti in tudi povezali območje.
Naša skupina se je ukvarjala z tremi območji :
– Območjem zaprtega bazena, ki bi moral biti odprt za svetovno prvenstvo v plavanju, pa ni bil nikoli odprt zaradi nevarnosti stavbe.
– Sosednje pasje zavetišče in kako izboljšati življenje štirinožnim prijateljem ter omogočiti gladek proces posvojitve le teh.
– Bližnjim okupiranim območjem, kjer so včasih potekale dirke psov oziroma bolj natančno njihovim pred prostorom, ki je popolnoma ne izkoriščen.
Predvsem smo se ukvarjali z pasjim zavetiščem. Poglobili smo se v to kaj so minimalne zahteve za pse, in kako narediti nek prostor, ki bi bil bolj prijeten njim. Hkrati smo želeli ustvariti tudi prostor, ki bi bil namenjen spoznavanju psov z potencialnimi lastniki. Ukvarjali smo se tudi kako kužkom dati zunanji prostor, ki bi ga lahko obiskovali večkrat na dan, ne samo enkrat za tisti dnevni sprehod, ki ga dobijo trenutno, in pa kako dati tudi za te sprehode neko bolj primerno površino. Na koncu smo območje povezali v park z zunanjim območjem bazena in s tem dobili neko površino, kjer se lahko prosto sprehodiš okoli, za razliko od trenutne situacije, kjer imajo zelo majhen travnik namenjen temu času. Streho zavetišča smo na nekaterih delih naredili pohodno, tako da smo še povečali zelene površine.
Pred bližnjim okupiranim območjem pa smo naredili točko srečevanja. Tam danes že obstaja zelo veliko prazno parkirišče in pa eno igrišče za košarko. Naš projekt je bil premislek o tem kako oživiti ta ‘trg’. In pa kako bi se ta trg spreminjal čez dan in čez letne čase, za potrebe območja. Trg v projektu postane točka srečevanja in vstopna točka v območje Valco san Paolo.
Na videz območja zelo različna, ampak enkrat obravnavana v našem projektu postanejo točke povezave celotnega območja in popolno nasprotje današnje zaprtosti vseh, se te lokacije odprejo javnosti.