Izkušnja in utrip mesta
Rim je eno tistih mest, kjer se počutiš doma. Leži nekje na meji med severom in jugom Italije, vendar so ljudje po duši bolj podobni južnemu delu. So sproščeni, vse poteka malo bolj počasi, a so izjemno odprti in prijazni. Najraje se družijo zvečer, vsak petek in soboto se napolnijo vsi lokali v mestu. Moj najljubši del je bil nenehno odkrivanje novih koščkov zgodovine, lokalov, kavarn, fontan in skritih galerij. V Rimu ti iskreno ni nikoli dolgčas. Samo mesto ima ogromno znamenitosti, ki jih je vredno obiskati. Največ je antične arhitekture, vendar je nekaj tudi pomembnih sodobnih stavb in četrti. Ker je blizu mesta tudi nekaj zanimivih lokacij – Tivoli, Ostia, Neapelj…smo se tja odpravljali s cimri ali kolegi s fakultete, skoraj vsak vikend. Največkrat smo se znašli na obali, saj do tja pelje mestni metro in v zimskem času ni nikogar, pozimi pa se temperature ne spuščajo pod 10 °C. Na sončne dneve čez teden smo se pogosto odpravili na sprehod po mestu, kjer se nikoli ne naveličaš izgubljanja po ozkih uličicah in visokih pinj, ki dajejo mestu poseben čar. Vsak od nas je imel na koncu izmenjave svoj najljubši kotiček v mestu.
Kljub temu, da je Rim velik, je na dolge razdalje dobro prometno povezan. Za krajše premike pa je najhitreje če se odpravimo peš, saj so avtobusi nezanesljivi. Tako je edina resnično pomembna stvar pri iskanju stanovanja to, da je blizu metro postaja. Cene za bivanje so višje kot pri nas, cene živil in ostalega pa približno iste. Pomembno je tudi v katerem delu mesta se giblješ, oziroma kam hodiš na fakulteto. V tako velikem mestu hitro za dnevne premike okoli porabiš več kot dve uri, če stanuješ daleč tudi redkeje greš v stari center mesta. Sama sem živela v kvartu Trieste, ki je izjemno prijeten. Večinoma gre za stanovanjski del mesta in ima blizu vse trgovine in javne objekte, ki jih dnevno potrebuješ.
Ljudje so izjemno prijazni, morda še toliko bolj če govoriš italijansko. Zgodi se ti, da se zapleteš v pogovor s sosednjo mizo v lokalu, da vprašaš za smer pa te pospremijo ali, da te odpeljejo na najboljši Aperol v tistem delu mesta. Tudi italijanski kolegi na fakulteti z veseljem sprejmejo tujce in želijo izvedeti čim več. Radi pomagajo ali dajo nasvet za izbiranje predmetov in profesorjev, priporočiti pa znajo tudi kakšen bolj ugoden bar in skuhati dobro večerjo.
Fakulteta in študijski proces
Zimski semester 4. letnika sem preživela v Rimu, na glavni univerzi La Sapienza. Programov fakultete za arhitekturo je več, tako sem obiskovala dva različna in dve različni stavbi. Obe sta v samem središču mesta, kar je super, saj se vsak dan sprehodiš skozi park čez sam center. Ker imajo predmeti veliko več kreditov kot pri nas, sem imela samo tri – Urbanistično projektiranje, Sodobno zgodovino arhitekture in Projektiranje. Vsi predmeti so v italijanščini, prav tako izpiti. Z izjemo predmeta Projektiranje, profesorji ne govorijo angleško, boljša alternativa je španščina, včasih celo francoščina. Zaradi covida so bila predavanja deljena na online in v živo, odločitev je bila poljubna.
Priporočila bi predmet Urbanistično projektiranje sam se od začetka do konca sprojektira poseg v mesto, vsak teden predavanu sledijo vaje, ki se navezujejo na novo snov. Zgodovina je podobna naši, pozoren je treba biti, da njihova “moderna” pomeni renesanso – pri nas ZITA3, “contemporanea” pa sodobno – pri nas ZITA4. Ker je Projektiranje edini predmet v angleščini, ga obiskujejo v večini samo tuji študenti, podoben je našemu seminarju. Prepuščen si samemu sebi, s kolegi opraviš analize potem pa hodiš na korekture. Končni izpit je oddaja projekta.
Študijsko so bolj obremenjeni, predavanja trajajo tudi po 5 ur. Na fakulteto sem pogosto odšla zgodaj zjutraj in se vračala po temi. Sončni zahodi na fakulteti so sicer čudoviti, a je to ena redkih stvari, ki je nisem pričakovala in me je resnično zmotila. Profesorji so navajeni na sodelovanje študentov pri učnem procesu, večkrat so organizirane javne debate na različne teme predmeta.
Kot sem že omenila, sem največ odnesla od projekta Urbanistično projektiranje. Celoten predmet je zasnovan kot serija predavanj in izdelovanja plakatov, katerih končni cilj je, premišljen urbanistični poseg. Naše izbrano območje je Lago di Bolsena, v pokrajini Viterbo, ki je 2 uri severno od Rima. Začne se s plakatom (Tavola) 1 – 3 , ki opredeljujejo pokrajino in njene kvalitete, naravne značilnosti in rabo površine. Plakata 4 in 5 sta prvi premislek o konceptu posega na večjem območju – v našem primeru okoli jezera. Sledita dve swot analizi večjega in manjšega območja in nato dva plakata analize največjega mesta ob jezeru – Montefiascona. Izdelovanje plakatov je blago začrtano na začetku leta, potem razen zemljevida ni obvezne vsebine ali zahteve glede oblikovanja. Na ta način, imaš proste roke in lahko prikažeš kar se ti zdi pomembno, na način, ki to najbolje predstavi.
Zadnja in tudi izpitna plakata sta sinteza vseh analiz in poseg v mestu, z vključenimi vsemi koncepti in idejami izraženimi skozi leto. Izpit je pogovor s profesorjem o delu, ki si ga opravil, nekaj je tudi vprašanj iz predpisanega gradiva.
