Izkušnja in utrip mesta
Mesto Rim me je resnično navdušilo, saj te na vsakem koraku spremlja bogata zgodovina, življenje zunaj je živahno, sproščeno, veliko je parkov in vedno se dobro jé. Vsaka četrt se zdi kot mesto v malem in kaj kmalu se spoprijateljiš z natakarji v lokalu z najboljšimi pistacijevimi rogljički, popravljalcem koles ali študentko, ki prodaja pico na kos. Sama sem leto življenja v velemestu izkoristila za odmor od ljubljanske resnosti – kot so me naučili rimski prijatelji, »scialla« pomeni, da se ne sekiraj, ker pač ni tvoja krivda, da spet stavkajo delavci javnega prevoza.
Fakulteta in študijski proces
Fakulteta za arhitekturo ima več sedežev, vsi so izven glavnega kampusa univerze Sapienza. Sedež, kjer izvajajo program “ciclo unico” – enoviti magistrski študij – se nahaja v delu Valle Giulia v bližini parka Borghese.
Sama sem večinoma izbrala predmete iz njihovega rednega četrtega letnika in se s tem izognila prekrivanju v urniku. Ker so bili ti predmeti vredni veliko kreditnih točk, so potekali dvakrat tedensko celo dopoldne ali celo popoldne, ponavadi začenjši s predavanjem, čemur so sledile korekture. Pri predmetih z veliko krediti je bila obvezna prisotnost 70%, vendar vas naj to ne prestraši, saj so Rimljani načeloma zelo sproščeni, čeprav včasih kaj zakomplicirajo.
Vsak semester sem opravljala le dva predmeta. Izbrala sem redne predmete v italijanščini in tudi v tem jeziku opravljala izpite, ki so večinoma ustni. Marsikateri drugi erasmus študent italijanščine ni govoril, tako da so izbrali predmete angleškega programa, ali pa so imeli možnost opravljanja izpitov v angleščini.
Zame je bil prvi semester bolj sproščen, drugi semester pa sem več delala, saj sem opravljala dva “laboratorija” – prenovo in pa projektiranje, torej seminar. Pri obeh predmetih sem bila zelo zadovoljna s profesorji. Prenove se lotijo drugače kot pri nas, saj je bolj konservatorsko naravnana, delo pa poteka v skupinah z intenzivnim analitičnim delom in nato projektom prenove na lokaciji v Rimu. Končni izdelek so plakati, ki jih na izpitu skupaj s skupino obrazložiš, nato pa te izprašajo še o teoriji. Takšna je praksa na skoraj vseh izpitih, skupne razstave ni, saj nimajo koncepta vertikalnih seminarjev in predmete opravljajo po letnikih.
S seminarjem smo se ukvarjali z mestom Tivoli, ki se nahaja izven Rima in slovi po znamenitih vilah. Mesto smo najprej analizirali skozi skice, nato pa zasnovali masterplan na dveh lokacijah in eno od njih izbrali za končni projekt. Programsko smo se ukvarjali s housingom in dodatnimi javnimi vsebinami.
Moj projekt se je nahajal na trenutnem parkirišču, kjer sem načrtovala karejsko zasnovo s sistemom betonskih stebrov in plošč na mreži, ki omogoča fleksibilno uporabo. Proti glavni ulici se razvijejo javni programi, notranje dvorišče pa vzpostavlja t.i. »hortus conclusus« z drugačnim karakterjem v primerjavi s trenutnim urbanim tkivom Tivolija. Komunikacije in inštalacije so fleksibilne na notranji fasadi.
