Izkušnja in utrip mesta

Zaragoza je zelo ravninsko mesto na severovzhodu Španije. Število prebivalcev je višje kot v Ljubljani, vendar samo središče in organiziranost mesta dajeta vtis, da je mesto manjše. 

Sama sem živela v središču mesta, nekaj minut oddaljeno od glavnega trga, kljub temu pa nisem plačevala visoke najemnine. V mestu ni študentskih domov, vendar je na voljo dovolj študentskih stanovanj, vseeno pa svetujem, da ga poiščeš čimprej. Poleg Univerze San Jorge se v samem mestu nahaja še ena univerza, zato je tam kar nekaj študentov. Poskrbljeno je za razne zabave, izlete in tudi druge aktivnosti. Sama sem se udeleževala Erasmus zabav z različnimi tematikami, vsak teden je bil tudi organiziran Language exchange, kjer si spoznal zelo veliko ljudi iz različnih držav. Organizirani so bili tudi različni plesni tečaji, športni dogodki ter razni izleti na različne kotičke Španije. Bilo je nekaj enodnevnih izletov v Pireneje, ter tudi nekaj večdnevnih ekskurzij v Andaluzijo, Valencio in na sever države. Nekaj minut vožnje iz središča mesta je tudi majhno letališče, ki ima zelo poceni letalske povezave. Prav tako pa so tudi zelo dobre železniške povezave do Barcelone in Madrida. 

Fakulteta se nahaja izven mesta, oddaljena je približno 15 km, v kraju San Jorge. Kljub temu, da je fakulteta v drugem kraju ti svetujem, da si namestitev iščeš v Zaragozi, saj se večina dogodkov in druženj dogaja prav tam. Do fakultete je organiziran zasebni avtobus, ki ima postaje na večih točkah v mestu, njegov vozni red pa je vezan na urnik univerze. Avtobus predstavlja kar velik strošek, vendar je to najboljši način prevoza do fakultete. Ker je večina študentov vezana na vozni red avtobusa se po pouku nismo zadrževali na fakulteti, tako sem največ študentov spoznala v samem mestu. Univerza je dokaj nova in ima zelo dobro infrastrukturo. Združuje tudi druge študijske programe in je zelo športno usmerjena. Kampus ima dve menzi, prostor za samostojno delo študentov, knjižnico, kopirnico in veliko športnih objektov, ki jih z izjemo fitnesa lahko uporabljaš brezplačno. Organizacija predmetov je malo drugačna kot pri nas. Predavanja in vaje niso ločene, pogosto ima profesor prvih nekaj tednov predavanja, nato pa sledi individualno delo s korekturami. Razredi so zelo majhni, po 10 – 15 študentov, zato je delo zelo osebno. Sama sem pri izbiri predmetov lahko izbirala tudi med predmeti drugih fakultet v sklopu te univerze. Poleg obveznih predmetov, sem izbrala tudi tečaj Španščine, ki je bil zelo koristen. 

V Zaragozi je zelo malo padavin, zato smo prve mesece veliko časa preživeli v parkih in ob reki. Mesto je zelo ponosno na Catedral-Basílica de Nuestra Señora del Pilar, v oktobru praznujejo dneve Pilarja, kjer praznuje celo mesto, celo študentje imajo tisti teden nekaj prostih dni. V teh dneh je organizirano kar nekaj zabavnih in kulturnih dogodkov, po mestu se sprehajajo španci v narodnih nošah iz različnih predelov Španije in na glavni trg nosijo cvetje. V dneh pred božičem pred baziliko postavijo jaslice v naravni velikosti skozi katere se lahko sprehodiš. V tem času so na glavnem trgu različne stojnice ob katerih se lahko posladkaš s Churrosi in vročo čokolado, ki jih turisti zmotno jejo kot posladek, saj jih v Španiji po navadi strežejo le ob jutranjih urah. 

Fakulteta in študijski proces

Kot pri večini predmetov, smo tudi pri projektiranju morali v enem semestru predstaviti dva projekta. Kljub temu, da je to enak predmet kot pri nas, je med njima kar nekaj razlik. Projekte smo delali hitreje, imeli smo le ene korekture na teden, zato delo ni bilo tako poglobljeno. Profesor nam je na začetku predstavil nalogo, v kateri smo imeli podano lokacijo in točne kvadrature prostorov, ki jih mora stavba vsebovati. Vsak teden smo imeli določeno kaj moramo narediti, analiz nismo delali, že takoj smo začeli s projektiranjem. Prvi teden smo morali pripraviti tlorise, naslednji teden prereze, nato vizualizacije, na koncu smo imeli razstavo s kritiko in sledil je nov projekt.

Prva naloga pri projektiranju je bila stanovanjska hiša za filozofa, drugi projekt pa je bila galerija za slike Norveškega slikarja Edvarda Muncha. Prvo uro nam je profesor predstavil lokacijo in osem del  omenjenega slikarja.

Projekt je lociran na obrežju reke Ebro, v središču mesta Zaragoza. Interakcija stavbe z zunanjimi površinami in reko ustvarja dialog, povezan s psihološko naravo notranjih prostorov muzeja. Na lokaciji so različne višine terena, ki sem jih vključila v svojo zasnovo. 

V osnovnem konceptu sem prostore razdelila v tri kategorije – socialni, razstavni in servisni prostori. Vsaka kategorija je predstavljena z različno fasado. Različni zunanji izgled paviljonov bi obiskovalcem omogočal orientacijo v prostoru, vendar bi bili paviljoni še vedno v dialogu en z drugim. Na zunaj paviljoni izgledajo enotni in s tlakom tvorijo neke vrste umetniško delo, medtem, ko je v notranjosti vsak od paviljonov drugačen in odraža občutek, ki ga doživiš ob gledanju določenega umetniškega dela.

Muzej sem zasnovala kot sklop paviljonov v parku. Z združitvijo paviljonov sem ustvarila “vmesni prostor”, ki je po mojem mnenju ključnega pomena za vzdušje umetniških prostorov. Ta prostor nam omogoča, da se nam vtisi o videni umetnosti vtisnejo v spomin. To so tudi prostori, kjer se lahko obiskovalci srečujejo in izmenjujejo mnenja o slikah, ki so si jih ogledali. Z zasnovo parka omogočam obiskovalcem, da si sami izberejo pot gibanja in zaporedje, v katerem si bodo ogledali posamezna umetniška dela.