Izkušnja in utrip mesta

V Španiji se fakultete začnejo že septembra, zato sem v Zaragozo odpotovala že 2.9, uvodne dni na fakulteti pa smo imeli nato 5.9. Po tem je sledilo teden delavnice, kjer so arhitekte učili uporabljati Adobe programe. Ker predavatelj ni znal angleško smo Erasmusi to delavnico lahko izpustili in uživali še en teden na umetni plaži z bazenom sredi mesta, saj Zaragoza ne leži blizu morja. Fakulteta se nahaja kar nekaj kilometrov izven centra, do nje pa lahko prideš z privatnim avtobusom fakultete ali pa mestnim avtobusom. Ta avtobusna karta predstavlja kar velik strošek. Za en semester smo morali plačati nekaj čez 200 evrov, zato sem najprej sklenila, da se bom vozila z mestnim avtobusom, vendar se je kasneje izkazalo, da je ta še dražji, saj je razdalja prevelika in je bilo vsakič potrebno še nekaj doplačati. Poleg tega je privatni avtobus organiziran prav po urah fakultete, vedno te pripelje ravno pravi čas preden se začne in odpelje, ko se ure končajo. Fakulteta pa nima le privatnega avtobusa, pravzaprav je cela univerza privatna, zato je tam zelo malo španskih študentov. Na celi arhitekturi je bilo po moji oceni le okoli 30 španskih študentov. Pridružili pa smo se jim še približno 10 Erasmus študentje. Poleg mene iz Slovenije so bili še iz Nizozemske, Italije in Mehike. Ker nas je bilo tako malo sem velikokrat imela občutek, kot da sem nazaj v osnovni šoli. Ponavadi nas je bilo v razredu le okoli 10, tudi sistem je bil pri nekaterih predmetih bolj osnovnošolski. Imeli smo preverjanja znanja, nato teste, govorne nastope,..

Ima pa univerza zelo lep in velik kampus. Poleg tehnične fakultete kjer je poleg arhitekture tudi računalništvo je tam tudi medicinska fakulteta, ki vsebuje vse programe povezane z zdravstvom ter fakulteta za družbene vede, kjer je tudi ekonomija in pravo. Poleg teh treh stavb je v kampusu tudi stavba le za študente, kjer je v pritličju nekakšnem prostor za druženje in kopirnica, v nadstropju pa knjižnica. Kampus pa ima tudi veliko športnih objektov. Zunaj ima svoj nogometni stadion, teniška igrišča, igrišča za odbojko na mivki ter zunanji bazen. Poleg tega je športna dvorana, kjer je igrišče za košarko oz. rokomet ter badminton. Nasproti nje pa stoji še ena dvorana, kjer je notranji bazen, nad njo pa fitnes. Vse športne objekte smo lahko uporabljali brezplačno, razen za fitnes je bilo potrebno doplačilo. Univerza je zelo športno usmerjena in organizira tudi svojo ligo v tenisu, badminton, odbojki ter nogometu. Sama sem se prijavila v teniško, tako sem vsak teden imela eno tekmo. Na univerzi je tudi organizacija, ki skrbi za obštudijske dejavnosti Erasmus študentov. Prvi mesec so nam organizirali veliko spoznanih zabav in različnih druženj v parkih. Vsak mesec pa so tudi organizirali izlet v drugo špansko mesto. Septembra smo imeli možnost obiskati Pireneje, oktobra Bilbao, San Sebastian in Pamplono, novembra Valencijo, Decembra pa Sevillo, Cadiz in Cordobo. Ekskurzije so bile vedno zelo zabavne in dobro organizirane. Rada sem obiskovala druga španska mesta, a tudi v Zaragozi se je našlo veliko zanimivih stvari in zabave. Najbolj mi je ostal v spominu prvi teden oktobra, saj takrat Zaragoza praznuje dneve Pilarja. Cel teden so po mestu organizirani različni kulturni in zabavni dogodki, na ulici pa je praktično celo mesto, od otrok do starostnikov. Prav tako mi je bilo zanimivo v Zaragozi praznovati novo leto, kjer sem izvedela za zanimiv španski običaj, 12 sekund pred polnočjo je potrebno na vsako sekundo pojesti eno grozdje. Vsak grozd predstavlja en mesec sreče in mislim, da je delovalo, saj sem izmenjavo uspešno in srečno zaključila in bila doma ravno malo pred začetkom epidemije.

Fakulteta in študijski proces

Pri predmetu projektiranje smo imeli 4 vaje. Prvi dve sta bili zelo podobni arhitekturnem oblikovanju 1. Izdelati smo morali kocko 30×30 cm, nato pa iz tega imeli različne naloge. Drugi dve pa sta bili projekta. Prvi projekt je bil galerija za slike od norveškega slikarja Edvarda Muncha. Drugi projekt pa gledališče v Zaragozi, katerega še nimajo v mestu. Lokacija je bila na mestu starega gledališča, od katerega pa ni ostalo prav veliko, zato nas je večina začela projekt na novo in ne kot prenovo starega. Sama sem se držala približnih dimenzij starega. Zasnovala sem nekakšen prostor v prostoru. V jedru je zaprt kvader, ki predstavlja samo gledališče, obdan pa je z jekleno konstrukcijo in steklom. V odprtih prostorih se nahaja vhod in avla, pisarne, knjižnica in odprta kavarna na strehi. V zaprtem jedru pa so poleg gledališča tudi tehnični prostori ter kino dvorana. V kleti pa se nahajajo soba za vajo, garaža ter garderobe. Dvorana je znotraj obdala z lesom, saj omogoča dobro akustiko. Pri vhodu se medetažna plošča v vsakem nadstropju nekoliko zamakne, kaj ustvari terase in odprt atrij.

Čeprav je projektiranje enak predmet kot pri nas, je kar nekaj razlik. V enem semestru smo naredili kar dva projekta, zato sta bila tudi manj poglobljena kot pri nas. Analiz sploh nismo delali, tudi program smo dobili podan do kvadrature natančno kaj mora stavba vsebovati. Tudi korektur ni prav veliko. Vsak teden smo imeli določeno kaj moramo pripraviti do naslednjega tedna. Na primer prvi teden koncept, drug teden tloris, tretji teden prerez, četrti teden fasada, nato je sledila razstava, potem pa nov projekt.