Izkušnja mesta

V Eindhovnu sem preživel zimski semester. Prišel sem konec Avgusta, saj se takrat začnejo lekcije. Mesto je v južnem delu Nizozemske in je razmeroma majhno. Razvilo se je pozno, tako da nima klasičnega nizozemskega zgodovinskega centra, večina stavb je novejših. Identiteta mesta je bolj v tehnološkem napredku. V okolici so prijetne kolesarske poti do okoliških vasi, ki ti celovito prikažejo Nizozemsko kulturo. Sama lokacija Eidhovna je za izlete idealna, ker si z urnim Flixbusom v vseh večjih nizozemskih mestih, prav tako pa na zahodu v Bruslju, Ghentu in na vzhodni strani Kölnu in tako naprej. Večino vikendov sem preživel na takih izletih. Čeprav majhno, je mesto še kar živahno zaradi univerze, ampak ne nudi zelo pestre izbire aktivnosti. Osebno me je šokiralo, koliko je hrana slaba. Seveda sem poznal stereotipe in nisem imel visokih pričakovanj, ampak me je res presenetilo. Na splošno stvari nimajo okusa, ampak sploh ni kulture o hrani. Recimo, navadno kosilo je nepopečen kruh za toast z rezino sira gauda. Ne samo za varčne študente, ampak za vse. Cene v trgovinah so bile takrat malo višje kot tu, ampak ni bilo bistvenih razlik. Hrana zunaj pe je bla še kar dražja, tudi če ne štejem bonov, ki jih tam itak ni. To je eden od razlogov, da študenti redko jedo zunaj. Druženje poteka bolj v kakih skupnih prostorih študentskih domov. Kolo je nujno treba imet, ampak ga je zelo enostavno dobiti. Univerza nudi študentski dom, ampak ni nujno, da dobiš sobo. Jaz je nisem, tako da je bilo dobiti stanovanje kar stresno, ker je velika stanovanjska kriza v državi in mestu. Svetujem, da se sobo začne iskati šest mesecev pred odhodom. Univerza ima loterijo za dodelitev sobe študentom na sredi poletja, tako da če takrat ne dobiš stanovanja je težko še kaj dobiti. Ker so kolesarske steze zelo urejene in je vse ravno, ni težavno imeti sobo daleč od univerze.

Študijsko delo

Tehnična univerza je bila ustanovljena pred nekaj desetletji, tako da so prostori še kar novi. Delo poteka v angleščini, tako da je zelo veliko rednih mednarodnih študentov. To še kar olajša socialne odnose, ker ti ni treba se družiti samo z Erasmus študenti. Z domačini se je v bistvu nemogoče povezati, če ne znaš jezika. Glavni projekt traja dva semestra, ostali pa pol semestra. Čeprav je univerza tehnična, nudi program tudi bolj likovne predmete. Edino, kar bi rekel, da je boljše kot pri nas, je pristop do trajnosti. Količina dela je podobna, kakor pri nas. Študenti imajo dovolj prostora, da delajo na univerzi, ampak ni vertikalnega seminarja. Za glavni projekt si izbereš mentorja. Teme vsakega mentorja so raznolike, jaz sem obravnaval tovarne in pri svojem projektu strategije krožne proizvodnje.